Smrt na cestah narašča že drugo leto

Ljubljana – Ko je že kazalo, da bo šla krivulja smrtnih žrtev slovenskih cest po več letih upadanja še naprej navzdol, se je predlani obrnila, lani pa je bilo še slabše. Mrtvih je bilo lani za 8,33 odstotka več kot leto prej.


Enostavne rešitve, kako izboljšati prometno varnost, ni, so pa za tragedijo še vedno daleč najbolj krivi udeleženci cestnega prometa sami, čeprav ni skrivnost, da bi kakšno hujšo poškodbo ali tragedijo lahko preprečila tudi boljša infrastruktura. Svoje k varnosti pristavijo tudi preventiva in policijske aktivnosti.

Lanska tragična nesreča na primorski avtocesti, v kateri je bilo zaradi goste megle, neupoštevanja varnostne razdalje in prehitre vožnje glede na vremenske razmere v naletu udeleženih kar 56 vozil, za štiri udeležence so bile poškodbe usodne, bo ostala zapisana kot ena najhujših nesreč na Slovenskem. Če je statistiko predlani (umrlo je 120 udeležencev) močno poslabšal znani črni julij, so bile tragedije lani bolj kot ne razporejene skozi vse leto, čeprav je bilo prvo polletje opazno bolj krvavo kot drugo. Sicer pa je bilo glede števila smrtnih žrtev do zdaj najboljše leto 2014, umrlo je 108 udeležencev, oziroma skoraj 17 odstotkov manj kot lani.

O vzrokih nesreč nič novega

Vzrok nesreč se ne spreminja, opozarjajo strokovnjaki. Še vedno je na prvem mestu prevelika hitrost, večkrat v povezavi z alkoholom, sledita izsiljevanje prednosti in neprevidno prehitevanje, na avtocestah pa so vse pogostejši trki zaradi premajhne varnostne razdalje. Ta ima pri veliki hitrosti lahko tudi usodne posledice, poleg tega ogled kraja nesreče, ugotavljanje vzroka in odstranjevanje posledic zahtevajo nekaj časa, zato (še posebej poleti) nastajajo dolgi zastoji. Smrtne in hude poškodbe so tudi posledica neuporabe varnostnega pasu. Ta je skrb zbujajoča, zato na policiji še enkrat opozarjajo, da prav varnostni pas večkrat odloči med življenjem in smrtjo.

Zaradi sistema dela in preiskav vzrokov nesreč pri nas se stoodstotno krivdo največkrat naprti voznikom, ni pa analiz, ali so bili še drugi dejavniki. Izjemno redki so primeri, ko se odgovornost išče pri upravljavcu ceste. Tako so lani poleti, leto dni po tragični nesreči sedemletne kolesarke, ki je na cesti med Vojnikom in Šmartnim v Rožni dolini zapeljala v udarno jamo in v bolnišnici izgubila boj z življenjem, na celjskem državnem tožilstvu na sodišče vložili zahtevo za sodno preiskavo, saj menijo, da je več odgovornih storilo kaznivo dejanje opustitve nadzorstva v javnem prometu.

Obremenjenost, zob časa in pomanjkanje denarja

Znano je, da je precej cestnih odsekov v Sloveniji zaradi obremenjenosti, dotrajanosti in pomanjkanja denarja za vzdrževanje v izjemno slabem stanju, kar ni dobra popotnica, če želimo pozitiven trend z manj tragičnimi zgodbami nadaljevati v prihodnjih letih. V nacionalnem programu piše, da bi do leta 2022 število umrlih zmanjšali na 70 ali manj. Slabe ceste so veliko tveganje za prometne nesreče, presenetljivo pa je, da se je lani na regionalnih cestah, ki so najslabše oziroma najbolj poškodovane, število smrtnih žrtev najbolj zmanjšalo.

Približno 60 odstotkov glavnih in regionalnih cest ima le zvezdico ali dve, kar pomeni, da obstaja resno tveganje za nesreče. To so ugotovitve mednarodnega projekta Sensor. Analiza pod okriljem AMZS in Direkcije RS za ceste je dokazala, da je v Sloveniji preveč odsekov v zelo slabem stanju, saj imajo le zvezdico ali dve, za dovolj varno cesto pa so nujne najmanj tri zvezdice od petih. Strokovnjaki so takrat izračunali, da bi z najnujnejšimi ukrepi za posodobitev in vzdrževanje cest ter investicijo 8,5 milijona evrov na leto v dvajsetih letih obvarovali kar 4790 ljudi pred smrtjo ali hudimi poškodbami. Ker vsaka huda nesreča pomeni še vrtoglave stroške, bi država na račun vlaganja v varnost dolgoročno precej privarčevala. Prometne nesreče niso le velika človeška, ampak tudi velika ekonomska katastrofa.

Avtocestna policiji bi bila nesmiselna

Statistično gledano so glede na število vozil najbolj varne avtoceste, je pa res, da ko tam enkrat poči, so predvsem zaradi hitrosti posledice navadno najhujše. Vse bolj obremenjen slovenski avtocestni križ pa prav gotovo tudi ne gre na roko varnosti. Prav zato so lani spet obudili idejo o avtocestni policiji, o kateri so pristojni razmišljali že leta 2001. A so zdaj okoliščine povsem drugačne kot takrat, predvsem pa se je izkazalo, da bi bila ustanovitev neke povsem nove policijske enote, ki bi bila pristojna le za avtoceste, nesmiselna, predvsem, ker je policija na vseh drugih področjih bolj kot ne podhranjena.

Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije na generalni policijski upravi, je bil že pred časom za Delo jasen: »Posebna nova organizacijska struktura za nadzor na avtocesti ni potrebna, začeti je treba s kadrovsko okrepitvijo sedanjih postaj prometnih policij in postopoma krepiti enoto za nadzor prometa, ki bi v prihodnje lahko bila tudi avtocestna policija. A v tem primeru bi šlo le za preimenovanje, ne pa uvajanje nove službe.«

Policijska stavka

Več mesecev je bil represivni nadzor nad obnašanjem voznikov na naših cestah okrnjen zaradi policijske stavke, kar se je po mnenju mnogih poznalo tudi na prometni varnosti. Preventive, ki ima na tem področju izjemno pomembno vlogo, je je zaradi varčevalnih ukrepov vse manj, imajo pa veliko moč pri discipliniranju voznikov tudi možje v modrem. Dokazano je, da že samo njihova navzočnost, ne da bi izvajali posebne ukrepe, pomeni pozitivni premik v glavah voznikov.

Če prometno varnost prikažemo v številkah, je so razmere naslednje (podatki v oklepaju veljajo za leto 2015). Lani je v 17.576 prometnih nesrečah umrlo 130 (120) udeležencev, 833 (937) je bilo hudo poškodovanih in 7414 (7835) lažje. Največ umrlih je bilo na območju Policijske uprave Ljubljana – 29 (31), Policijske uprave Maribor – 24 (20) in Policijske uprave Celje – 22 (21).

Glede na kategorijo ceste je največ udeležencev umrlo na regionalnih cestah, in sicer 37 (38), 24 (13) na avtocestah in 21 (18) v naseljih z uličnim sistemom. V prometnih nesrečah je umrlo največ voznikov osebnih avtomobilov – 45 (37), 24 (26) voznikov motorjev in motornih koles in 22 (16) pešcev. Najmlajša žrtev je bila stara štiri leta, najstarejši udeleženec pa 89 let.