Sodišče bo najprej odločilo o (ne)zakonitosti dokazov

Polovica od 13 obtoženih preprodajalcev drog je krivdo priznala, drugi očitke tožilstva zanikajo.
Objavljeno
28. december 2017 17.12
Nada Černič Cvetanovski
Nada Černič Cvetanovski

Brežice – Robert Žirovnik, Polona Kukovičič in Mario Urh, glavni trije iz trinajsterice obtoženih prometa s prepovedanimi drogami, so pred časom spet stopili pred sodnico Danijelo Knez Molan. Potem ko obtoženi na predobravnavnem naroku krivde niso priznali in je obramba predlagala izločitev nekaterih dokazov, je bil poseben narok potreben prav za potrebe morebitne izločitve dokazov.

Toda na tem naroku niso opravili vsega dela, saj nekaterih pomembnih prič ni bilo. Preden bo sodnica odločila o izločitvi dokazov, bo upoštevala še izjave treh policistov, enega ključnih na narok ni bilo. Zaslišala bi rada tudi odvisnika, za katerega se je izkazalo, da je trenutno v komuni v Italiji. Tudi on je v preiskavi obremenil Urha in Kukovičičevo, češ da pri njiju nabavlja heroin, ko pa sta bila omenjena zaslišana, menda nista bila opozorjena na svoje pravice.

Trinajst ožigosanih

V zgodbo trinajstih preprodajalcev droge iz Ljubljane, Posavja in Zasavja, ki so drogo pogosto preprodajali pred osnovno šolo v Boštanju in Trbovljah in tudi pred tamkajšnjima trgovinama Hofer, je vpletenih veliko žalostnih zgodb o odvisnikih in njihovih družinah. Ena takih je tudi zgodba zgoraj omenjenega odvisnika, ki je trenutno v Italiji. Njegova mama, ta je tokrat pričala na sodišču, je bila prepričana, da se njen sin ne drogira več, vsaj tako ji je obljubil. Ko pa je zvečer v spalni srajci vstopila v sobo, je zagledala sina, kako se »špika«. Bila je šokirana, zato je kar na pol oblečena odtavala skozi vrata v noč. Ker jo je sin, ki ga je vendarle zaskrbelo za mamo, začel iskati in je ni našel, se je ustrašil in poklical policijo. Izkazalo se je, da se je mama vrnila skozi druga vrata in odšla v klet, kjer so jo pozneje našli.

Obramba obtoženih bi rada iz spisa izločila tudi dokaze iz tega dogodka, ko je prestrašeni sin povedal, kje dobiva drogo. Predvsem pa bi rada izločila dokaze, ki izvirajo iz hišne preiskave pri Poloni Kukovičič in Mariu Urhu na Senovem, kjer živita kot zunajzakonska partnerja. Avgusta lani je bila namreč pri njiju opravljena hišna preiskava zaradi tatvine, pri tem pa so našli tudi drogo. »Hišna preiskava, ki se je nanašala na tatvino in je bila nezakonita, je bila pozneje podlaga za prikrite tajne ukrepe,« navaja Urhova zagovornica Kristina Jalovec.

Ta odredba za hišno preiskavo naj bi bila pozneje podaljšana, saj prejšnja po mnenju zagovornice po uradni dolžnosti ni bila več veljavna, nekateri ukrepi izhajajo, tako odvetnica, tudi iz kršenja človekovih pravic. »Prikriti ukrepi so trajali šest mesecev, a so razlogi zanje prenehali že veliko prej,« trdi Jalovčeva. Po njenem mnenju bi policija lahko že prej ukrepala, ne pa, da je čakala do 22. marca, ko je v obsežni akciji prijela 15 ljudi: 13 jih je zdaj na sodišču, polovica je dejanja priznala in že bila obsojena. »Če bi policija ukrepala prej, bi bilo kaznivih dejanj precej manj,« pravi zagovornica. Najbolj aktivnim v združbi očitajo na desetine kaznivih dejanj preprodaje heroina, kokaina in tablet.

Prav s pomočjo prikritih preiskovalnih ukrepov je bilo ugotovljeno, kdo in kje je komu prodajal drogo, kako se je gibala nabavna in prodajna cena, iz teh ukrepov izhaja tudi podatek, da so obtoženi nabavljali prepovedano drogo v količinah od tri pa do 15 gramov.

Vse po pravilih

Bogdan Matjašič
, okrožni državni tožilec, trdi, da so predlogi za izločitev dokazov neutemeljeni. »Pri hišni preiskavi je imela policija veljavno odredbo, ki je bila potem podaljšana in razširjena še na osebno vozilo,« dodaja. Sicer pa so večino osumljencev policisti in kriminalisti v preteklosti večkrat že obravnavali za kazniva dejanja, povezana s prepovedanimi drogami, za premoženjska kazniva dejanja in kazniva dejanja z elementi nasilja. Nekateri so bili tudi že večkrat pravnomočno obsojeni in so že prestali zaporne kazni.

Motiv osumljencev je bila pridobitev protipravne premoženjske koristi od prodaje prepovedanih drog. Večina osumljencev je brezposelnih, njihov edini zakoniti vir dohodka pa so socialni transferji. S preprodajo prepovednih drog so prihajali do denarnih sredstev, ki niso obdavčljiva in jim je to bistveno povečalo kvaliteto življenja. Veliko denarja od prodaje so porabili tudi za lastno uporabo prepovedanih drog, ki predstavlja velik finančni zalogaj.

Za tovrstna kazniva dejanja je v kazenskem zakoniku predvidena kazen od enega do desetih let zapora.