Trenutek neprevidnosti, ki je lahko usoden

Ljubljana – Koliko klicev na intervencijsko številko 113 je bilo lani zaradi vožnje v napačno smer na avtocestah in hitrih cestah, ni znano, saj analiza podatkov še poteka, ve pa se, da je bilo predlani takšnih klicev 188, leto prej pa 170. Vzrokov, da se vozilo znajde na napačni strani ceste, je več, kadar so posledice usodne, pa navadno za vselej ostanejo skrivnost.

Na srečo se večina takšnih nerazumnih početij konča brez trka ali hujših posledic, saj prekrškar največkrat spozna, da smrti gleda v oči in vozilo obrne, a je bila pa lani vožnja v napačno smer na avtocesti kljub vsemu usodna za tri udeležence, predlani pa je poškodbam podlegel en človek.

Ocene skozi palec so, da je voženj v napačno smer na avtocestah iz leta v leto več, vendar analize tega ne potrjujejo. Eden od razlogov, zakaj med ljudmi takšen občutek, je, da se obvestila o takšnih nevarnostih zdaj karseda hitro znajdejo v radijskem etru, svoje dodajo še internet in socialna omrežja. Vse večja je tudi gostota prometa, več voznikov pa lahko pomeni tudi večjo možnost za prekrške.

Fizične prepreke imajo tudi pomanjkljivosti

Napačni uvozi na avtocesto so pri nas dobesedno posejani z opozorilnimi tablami, kar bržkone kakšnega voznika odvrne od napake. Voznik pa si smrtonosno vožnjo lahko »privošči« tudi drugače. Vožnjo v napačno smer na avtocesti je mogoče preprečiti na več načinov, vendar ne povsem, saj je takšen prekršek odvisen od več dejavnikov. Prepovedana in nevarna vožnja je lahko posledica napačnega uvoza na avtocesto ali hitro cesto, obračanja na avtocesti, napačnega izvoza z avtocestnega počivališča oziroma bencinskega servisa, psihofizičnega stanja ali starosti voznika in podobno.

Rešitev, ki zmanjšajo tovrstna tveganja, je sicer več, a marsikatere za seboj poleg pozitivnih učinkov prinesejo še negativno plat, predvsem pa fizične rešitve bolj kot ne veljajo samo za uvoze oziroma izvoze. Denimo krožno križišče, ki s fizičnim kanaliziranjem prometa skoraj preprečuje nepravilen uvoz na avtocesto ali hitro cesto. Pred časom je bil govor tudi o tako imenovanih preprekah, ki bi voznikom, ki si za uvoz na avtocesto izberejo izvoz, predrle avtomobilske pnevmatike. Vendar so ti ukrepi ali povezani z velikimi stroški ali pa imajo precej drugih slabosti in z njimi ne kaže hiteti.

Mikrovalovni sistem zaznave napačne vožnje

Eden od primerov dobre prakse, ki voznika sicer ne zaustavi, primerno pa opozori preostale udeležence v prometu, je postavljen na avtocestnem priključku Vransko. Gre za mikrovalovni sistem avtomatskega zaznavanja vožnje v napačno smer. Do nedavnega je sistem zaznal devet primerov takšne vožnje, so nam pojasnili na Darsu.

Sistem se je do zdaj pokazal za zelo učinkovitega, saj so se avtomatično sprožili napisi na opozorilnih avtocestnih portalih, obvestila pa gredo iz nadzornega centra Vransko v operativno-komunikacijski center, prometnoinformativni center in k rednim vzdrževalcem na terenu. A za zdaj – predvsem zaradi omejenih finančnih sredstev – v Darsu ne razmišljajo, da bi podoben sistem postavili še kje.

Vesna Drole, predstavnica generalne policijske uprave, pravi, da so vzroki za vožnjo v napačno smer po avtocestah podobni tistim v tujini. Vozniki se včasih svojih dejanj niti ne zavedajo, saj so pod vplivom alkohola ali drugih prepovedanih snovi, nekateri se požvižgajo na prometno signalizacijo, drugi pa zaradi okoliščin – denimo starosti, zmedenosti ali stresa – zapeljejo v nasprotno smer.

Droletova o preprečevanju voženj v napačno smer pojasnjuje, da ima na uvozih in izvozih z avtoceste najpomembnejšo vlogo pravilno skonstruirana prometna infrastruktura in pravilno postavljena ustrezna prometna signalizacija ter oprema. Bolj problematični so primeri, ko se vozila, ki so na avtocesto zapeljala pravilno in vozijo v pravi smeri, obrnejo in vozijo v nasprotno smer. »Policija lahko v sodelovanju z Darsom ob nadzoru, ki ga izvaja na avtocestnem križu, opozarja na nevarnosti vožnje v nasprotno smer in svetuje voznikom, ki se znajdejo v takšni situaciji. Tako tistim, ki vozijo v nasprotno smer kot tudi tistim, ki jim vozilo prihaja nasproti.«

Stanje analizirali in predlagali rešitve

Da bi bilo takšnih nevarnih voženj manj, policija skupaj z upravljavcem ceste opravlja oglede kritičnih mest in pomaga pri iskanju tehničnih rešitev, ustrezne prometne signalizacije in drugih vzrokov, ki lahko vplivajo in preprečujejo na takšno početje voznikov. Policija je v preteklosti posnela vse uvoze in izvoze iz avtoceste in predlagala odgovornim spremembe prometne infrastrukture, kjer je bilo to potrebno. »Hkrati smo v zadnjem času skupaj z agencijo za varnost prometa analizirali stanje na tem področju in ugotovitve in predloge posredovali Darsu,« je sklenila sogovornica.

Ker so v igri lahko človeška življenja, se policija na obvestilo o vožnji v napačni smeri po avtocesti ali hitri cesti nemudoma odzove. Najprej poskušajo kršitelja izslediti in ga zaustaviti, obvestijo pa tudi Dars, ki na nevarnega voznika nato opozarja na avtocestnih signalnih portalih, in medije, da prek radia o nevarnosti obvestijo ostale voznike in jim svetujejo, kako ravnati. Če kršitelja ne izsledijo takoj, poskušajo to ugotoviti bodisi s pomočjo nadzornih cestnih kamer ali obvestil očividcev.

Če vožnja v napačno smer ostane brez posledic trka, a policisti voznika kljub vsemu izsledijo, si bo nerazumno početje gotovo zapomnil. Izročijo mu globo za 1200 evrov ter mu v prekrškovno evidenco pripišejo še 18 kazenskih točk, kar pomeni, da se poslovi od vozniškega izpita.