»Vse bolj smo izpostavljeni atipičnim grožnjam«

Na eni strani radikalizacija, na drugi vse večji strah sta izziva, ki pestita tudi slovenske podjetnike.
Objavljeno
24. april 2016 23.23
Mitja Felc
Mitja Felc
Ljubljana – Predvsem po zadnjih terorističnih napadih v Bruslju je kar nekaj večjih podjetij v Sloveniji zaskrbelo, ali so njihovi zaposleni in premoženje dovolj varni pred sodobnimi grožnjami in napadi. V varnostni družbi Sintal so zato za nekatere naročnike že izvedli seminar o tej temi, varnostnike pa še dodatno izobrazili, kako ukrepati ob grožnjah in napadih.

Vpliv globalnih varnostnih groženj na varnost v Sloveniji vse bolj zanima tudi podjetnike pri nas. Predvsem na kakšne varnostne grožnje morajo biti pripravljeni, kako naj v kritičnih razmerah ukrepa posameznik, za organizacije in podjetja je ključna tudi uvedba preventivnih ukrepov. Zato so v koncernu Sintal za stranke že pripravili tako slikovna kot pisna navodila za ukrepanje ob kriznih razmerah.

Marjan Miklavčič, nekdanji direktor obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo in nekdanji direktor varnostnega menedžmenta v pravosodju, zdaj predavatelj na fakulteti za varnostne vede za področje obveščevalne dejavnosti, terorizma in varnosti, izpostavlja, da je stopnja ogroženosti v Sloveniji že vedno nizka, a smo kljub temu vse bolj izpostavljeni atipičnim grožnjam, pred katerimi je bila Slovenija še pred kratkim varna oaza.

Pravi, da se danes vse svetovne varnostne agencije ukvarjajo z vprašanjem, kakšen in kako varen bo svet v prihodnje. Ob tem državne agencije, predvsem z medsebojno izmenjavo informacij, skrbijo za varnost na globalni in nacionalni ravni, za varnejše življenje pa se je po Miklavčičevih besedah treba osredotočiti predvsem na lokalno in zasebno raven, vse bolj pa tudi na gospodarsko varnost. Prav tu lahko zasebne varnostne službe odigrajo pomembno vlogo. Opozoril je, denimo, na družbo Goodyear Dunlop Sava Tires iz Kranja, ki je v večinski ameriški lasti in kjer so lastniki zahtevali, naj se za njihove zaposlene izvede seminar, kako ravnati in ukrepati ob terorističnem ali kakšnem drugem napadu.

Radikalizacija in strah

Globalnost in kompleksnost groženj sta dva pomembna dejavnika, ki pripomoreta k vse težjima prepoznavi napadalcev in preprečevanju napadov. Ob tem je treba vedno stremeti k temu, da se izvedejo ravno pravšnji ukrepi, da živimo kar se da varno, po drugi strani pa imajo negativne posledice tudi prevelik strah in panika. »Ravno to je eden glavnih ciljev terorističnih mrež: poleg čim večjega števila žrtev in škode povzročiti še paniko med ljudmi,« pravi Miklavčič, ki ob tem izpostavlja tudi vlogo medijev na tem področju. Prepričan je, da tudi izkrivljena resnica prinese veliko negativnih posledic. Nenadzorovan prehod množice ljudi in vse večji strah sta dober poligon za radikalizacijo. Ob tem je spomnil na nedavne svinjske glave na gradbišču prihodnjega islamskega centra v Ljubljani.

Varnostni protokol za podjetja

Varnostni protokol za različne situacije je po Miklavčičevih besedah pomembno področje, ki ga morajo zasebne varnostne službe izvesti skupaj z naročniki. »To je velik in nov izziv sodobnega varnostnega menedžmenta. Na seminarjih, ki smo jih že izvedli, se pokaže, da so ljudje precej nepripravljeni in včasih nevedni. V enem od podjetij so me celo spraševali, kako pomagati ženski z burko, ki je smrtno ogrožena. Ji lahko snamejo burko, jo sploh smejo oživljati in tako naprej.«

A ne samo naročniki in njihovi zaposleni, tudi tisti, ki skrbijo za varnost, morajo biti pripravljeni in bolje izobraženi. Andrej Odar, varnostni strokovnjak Sintala, ki vodi izobraževanje varnostnikov za ukrepanje v različnih kriznih situacijah, je povedal, da so prve ukrepe pripravili že po napadu na satirični tednik Charlie Hebdo lanskega januarja. Po napadih v Parizu in Bruslju so za svoje varnostnike izdali še posebno zloženko z navodili, poudarek na izobraževanju pa je bil predvsem, kako zaznati neobičajne stvari in dogajanja. »Seveda smo predvideli tudi najbolj črn scenarij, za katerega je malo možnosti, in sicer kako ukrepati ob strelskem ali bombnem napadu, kjer so tudi žrtve,« je pojasnil Odar in sklenil, da če se zavedamo groženj, bomo lahko hitreje in ustrezneje ukrepali.