Vsi motorji kmalu z registracijo in zavarovanjem, vozniki pa s čelado

Spremembe zakonodaje: Kmalu obvezna registracija, zavarovanje in čelada za vse mopede, tudi tiste do 25 km/h.

Objavljeno
31. julij 2016 21.48
Motorist na skuterju vozi po slovenski prestolnici. Ljubljana, Slovenija, 11.avgusta 2015. [motoristi, skuterji,mestni promet, pešci,Mestna občina Ljubljana,Ljubljana,Slovenija]
Špela Kuralt
Špela Kuralt
Celje – Skupine mladostnikov na mopedih že vse poletje vznemirjajo Celjane, ki se razburjajo po družbenih omrežjih. Mladina drvi po ulicah, tudi sprehajališčih, vožnja je velikokrat objestna. Policija prijav ni dobila - mladi vozniki odbrzijo mimo, njihovi mopedi pa so večinoma označeni zgolj s številko 25, čeprav se peljejo precej hitreje.

Podobno se dogaja tudi drugod po Sloveniji, zakonodaja pa na tem področju precej šepa, opozarja pomočnik komandirja Policijske postaje Celje Tomaž Aubreht: »Mopedi, ki peljejo največ 25 kilometrov na uro, so za zdaj povsem izvzeti iz zakonodaje. Za vožnjo moraš imeti kolesarski izpit – in to je vse. Ni treba, da je vozilo registrirano, zavarovano, ni treba imeti nobenega posebnega usposabljanja, tudi čelade ne.« Problem je, ker gre večina teh mopedov hitreje od predpisanih 25 kilometrov na uro. »Večina jih ima že tovarniško 49 kubičnih centimetrov prostornine motorja. Ampak tovarna vgrajuje blokade, ki pa jih lastniki znajo odstraniti in s tem omogočijo, da motor deluje s celotno močjo, posledica je takoj višja hitrost,« razlaga Aubreht.

Kako odstraniti blokado, lahko vsak izve na internetu, kjer so za tiste najbolj neuke mehaničnih poslov celo posnetki. Kupci mopedov pa ne predelujejo le najšibkejših, ampak tudi močnejše mopede, ki potem dosegajo hitrosti tudi 90 kilometrov na uro. Vendar je pomembna razlika v tem, da morajo biti malo močnejši mopedi že zdaj registrirani, kar pomeni, da jih policisti lažje nadzorujejo. Če jih seveda ujamejo na terenu.

Kot ugotavlja Aubreht, so prav vozniki mopedov vztrajni kršilci cestnoprometnih predpisov: »Predvsem tisti, ki bi morali že zdaj imeti registrirane mopede, vozniško dovoljenje in čelado na glavi. Ugotovili so, da se njihovi mopedi vizualno zelo malo razlikujejo od teh, ki vsega tega ne potrebujejo. Zato namesto da bi vozilo registrirali in dali na glavo čelado, na zadnji konec mopeda nalepijo nalepko 25.« Ta zlata doba petindvajsetic naj bi se kmalu zaključila.

Poslanci v spremembe

Da je stanje na terenu slabo, so opozorili poslanci. Najprej je svojo novelo zakona o pravilih cestnega prometa predlagala NSi, nato pa so svoj predlog vložili še poslanci SMC, SD in Desusa, ki so hkrati predlagali tudi novelo zakona o motornih vozilih. Slednja predloga je vlada podprla, in glede na to, da gre v obeh primerih za skrajšani postopek, bi zakona lahko bila sprejeta zelo kmalu.

Po predlogih obeh zakonov bodo kolesa s pomožnim motorjem le še električna kolesa. Vsi mopedi, tudi tisti do 25 kilometrov na uro, bodo morali biti registrirani, z opravljenim tehničnim pregledom, in zavarovani. Vozniki bodo morali imeti čelado, ne glede na zmogljivost mopeda. Z vidika varnosti se Aubrehtu to zdi najbolj logično: »Od otroka, ki naredi izpit za kolo, danes zahtevamo, da ima do 14. leta na glavi čelado, ko je pa star 14 let in en dan, se usede na skuter in se pelje brez čelade. Pa je kolo težko 12 kilogramov, moped pa ima 80, 90 kilogramov. Če otrok pade, je padec z mopedom bistveno drugačen kot s kolesom.«

Razburila registracija

Poslanci NSi so v svojem predlogu zakona predlagali identifikacijske tablice, ki bi jih vozniki mopedov dobili na upravni enoti po predložitvi dokazil o lastništvu vozila, tam pa bi jih vpisali v evidenco. Matej Tonin je nad predlogom, ki ga podpira vlada in ki uvaja registracijo tudi najmanjših mopedov, zgrožen. »To je velika birokratska ovira. Predstavljajte si nekoga iz Tuhinjske doline, kjer je prva postojanka za tehnične preglede v 15 kilometrov oddaljenem Kamniku. Lastnik bo moral motor naložiti v avto in ga tja odpeljati na tehnični pregled,« je v izjavi za javnost opozoril Tonin. Dodal je, da je njihov predlog podprla tudi stroka.

Drago Menegalija
z generalne policijske uprave odgovarja, da bo prav registracija omogočila policistom enostavnejše postopke pri nadzoru takšnih udeležencev v prometu. Mopedov do 45 km/h je bilo konec leta 2015 registriranih 41.274. Lani je bilo v Sloveniji v prometnih nesrečah udeleženih 357 voznikov mopedov. Eden je umrl, 50 jih je bilo hudo, 218 lažje telesno poškodovanih. V prvih šestih mesecih letošnjega leta sta bila v prometnih nesrečah udeležena 102 voznika mopedov, 9 jih je bilo hudo, 67 lažje telesno poškodovanih. Direktor Javne agencije RS za varnost prometa Igor Velov opozarja, da je veliko nesreč manjših in neevidentiranih, »kar pa ne pomeni, da jih ni in da tovrstni vozniki ne povzročajo težav. Koliko je voznikov koles s pomožnim motorjem (do 25 km/h), ne vemo, ker ni evidence oziroma registracije. Ko govorim o registraciji, govorim o vzpostavljeni evidenci in nadzoru nad njo, ne nujno tudi o stroških za voznika.«

Preventiva

Policisti v projektu Policist Leon svetujejo in se s petošolci pogovarjajo o nevarnostih, tudi na cesti. Predstavijo jim tudi problematiko mopedov, razlaga Aubreht: »Otrokom je to kar zanimivo, jih pa žal veliko na to pozabi, ko pridejo domov, ker je bila birma, pa je moped prišel domov in ga je treba preizkusiti ... Očitno je zadnji čas, da se je država začela ukvarjati s spremembo te zakonodaje.«

Spremembe odobravajo tudi na agenciji za varnost prometa. Strinjajo se tudi s predlogom, da ostane starostna meja za vožnjo z mopedom do 25 km/h pri 12 letih starosti (predlog NSi je bil dvig starostne meje na 14 let). »Dobro je, da so otroci prej udeleženci v prometu. Ko mladostnik pri 15 letih opravlja izpit za moped do 45 km/h, ima tako že nekaj let izkušenj in kilometrino. Pri 16, ko že lahko dela izpit za 125 ccm, ima lahko že štiri leta izkušenj. Če bi dvignili starostno mejo, bi bilo teh izkušenj dve leti manj. Nekateri bi morda celo rekli, saj lahko še malo počakam, pa bi takoj prešli na težje motorje, kar pa bi bilo res slabo.«