Tiskane izdaje
Že tako razvpit primer priznanega nevrokirurga Vinka Dolenca, ki mora po odločitvi izraelskega sodišča, temu pa so pritrdila tudi naša sodišča, nekdanjemu pacientu Eliyahu Mesiki plačati odškodnino, ta skupaj z obrestmi znaša kar šest milijonov evrov, je bil še toliko bolj odmeven, ko je v javnost prišla novica, da naj bi s pomočjo odvetnika Mitje Vidmarja poskušal z nezakonitim manevrom pretentati izraelskega upnika. Vendar tožilstvu vsaj na prvi sodni stopnji ne za nevrokirurga ne za odvetnika ni uspelo dokazati nezakonitosti.
Tožilstvo: Poskus goljufije in pomoč pri kaznivem dejanju
V obtožnici piše, da je Dolenc 7. decembra 2012 po nasvetu odvetnika Vidmarja notarju Miru Košaku predložil dve dovolili za ustanovitev zemljiškega dolga na dveh nepremičninah. V začetku leta 2013 sta bila zemljiška dolgova vknjižena, s čimer je po prepričanju tožilstva poskušal onemogočiti poplačilo najmanj 929.921 evrov dolga svojemu upniku Eliyahu Mesiki. Ker se je za to odločil kmalu po izdaji sklepa ljubljanskega okrožnega sodišča, s katerim so potrdili tuji sodni odločbi, je to za tožilstvo še dokaz več, da je bil to premišljen nezakonit manever.
Ker so bili zemljiški dolg in zemljiški pismi na podlagi sklepa okrajnega sodišča v Ljubljani zarubljeni in je bil pozneje vložen predlog za izvršbo, je dejanje goljufije ostalo pri poskusu, kar je Dolenc na sodišču zanikal. Ker mu je pri tem pomagal še odvetnik Vidmar, se je moral ta zdaj zagovarjati zaradi pomoči pri kaznivem dejanju goljufije.
Obramba: Obtožba ne izpolnjuje vseh kriterijev
Dolenčev zagovornik Mitja Jelenič Novak in Vidmarjev zagovornik Emil Zakonjšek sta v hramu pravice poudarila, da je obtožbo tožilstva težko razumeti. Jelenič Novak je med drugim povedal, da v opisu ni znakov kaznivega dejanja goljufije in da obtožba izhaja iz napačnih pravnih predpostavk, ki zadevajo naravo zemljiškega dolga. Kot je pojasnil, Dolenc ni storil ničesar, s čimer bi obremenil nepremičnini, prav tako ni storil ničesar v škodo tujega premoženja. »Dokler ima ustanovitelj zemljiškega dolga zemljiško pismo pri sebi, se šteje nepremičnina za neobremenjeno, kar pomeni, da zgolj z vpisom zemljiškega dolga niti teoretično ne more nastati škoda, katere obstoj je bistveni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije.« Zakonjšek pa je med drugim povedal, da je presenečen in celo ogorčen, da je obtožba v tem primeru prestala preizkus pri senatu, saj ne izpolnjuje vseh kriterijev. Nevrokirurg Vinko Dolenc in ljubljanski odvetnik Mitja Vidmar trdita, da razvpitega zemljiškega dolga na dveh Dolenčevih nepremičninah nista vpisala zaradi izogibanja plačilu odškodnine. Dolenc je v svojem zagovoru poudaril, da nikoli ni nameraval škodovati tožniku, saj je bil po zagotovilih pravnikov prepričan, da tožba izraelskega pacienta »ne bo šla skozi«. Dejal je, da so mu tako zagotavljali zato, ker je šlo za pooperativni zaplet, za katerega ni bil kriv, in ker so mu zagotovili, da je materialno lahko v takšnem primeru po naši sodni praksi odgovorna le ustanova, kjer je bil zaposlen, torej UKC Ljubljana.
Sodišče: Goljufije
Tožilka Petra Vugrinec je tako med sojenjem kot v sklepni besedi poudarila, da je Dolenc ustanovil dva zemljiška dolga v skupni vrednosti štiri milijone evrov, kar je po njeni izračunih v tistem času ustrezalo višini glavnice in obresti, ki jih je dolgoval oškodovancu. Za vsakega je predlagala dve leti zapora, za odvetnika pa še dve leti prepovedi opravljanja odvetniškega poklica.
Ko je okrožna sodnica Vladislava Lunder obtožena oprostila krivde, je bila v kratki obrazložitvi precej jasna: »Nikakor ni znakov kaznivega dejanja goljufije. V tem delu je obtožba pomanjkljiva.« Prav tako po oceni sodnice premoženjska korist ni konkretizirana.« Strinjala se je z odvetnikom Jelenič Novakom, da se na opisani način ne da izpeljati goljufije, torej ni mogoče očitati niti poskusa tega kaznivega dejanja.
A bo svoje gotovo reklo tudi višje sodišče, saj je tožilka pritožbo že napovedala.
