Tiskane izdaje
Ljubljana – Ambrozija, ki ima velik vpliv na zdravje ljudi, saj njen pelod povzroča jesenski seneni nahod, se je v zadnjih dvajsetih letih močno razširila tudi po Sloveniji, občine se s tem problemom spopadajo bolj ali manj uspešno. Težave z njo so tudi v Ljubljani, saj so na širšem območju v letu 2012 na javnih površinah evidentirali 1414 populacij ambrozije. Največ so je zabeležili vzdolž železniškega omrežja in avtocest, na parcelah v Mostah in na cesti od fužinskega mostu proti Bizoviku.
Družbeno odgovorna kampanja
MOL je v okviru naziva Zelena prestolnica Evrope 2016 začela z družbeno odgovorno kampanjo »Rokavice gor!« s katero želijo opozoriti na njeno pravočasno odstranitev. Prejšnji mesec je potekala kreativna igra, sodelujoči so oblikovali vzorec delovnih rokavic, ki bodo postale zaščitni znak te problematike. Oddanih je bilo 67 vzorcev. Komisija je izbrala deset finalistov: Taro Car, Manco Flajs, Luka Grčarja, Natalijo Hren, Blaža Jaklja, Hrvoja Medveda, Urško Obal, Nejca Romiha, Brino Sterle Režen in Milico Živanović.
Pred Gradom Tivoli v Ljubljani so danes podelili nagrado zmagovalci Blažu Jaklju. Njegovo delo bo javno izpostavljeno, prejel pa je tudi glavno nagrado – celoletno kartico urbana za leto 2016, ko bo Ljubljana zelena prestolnica Evrope, za vožnjo z mestnimi avtobusi.
Na zemljiščih ljubljanske občine so evidentirali 357 populacij ambrozije. Na MOL pravijo, da jih odstranjujemo v sodelovanju z zunanjim izvajalcem, predlani in lani pa so omogočili tudi izvrševanje dela v splošno korist. Opazili so, da meščani pogosto ne prepoznajo ambrozije, zato so začeli organizirati izobraževalno-delovne akcije odstranjevanja ambrozije, kjer udeležencem pokažejo rastlino v naravi, jim razložiljo učinke na zdravje, metode odstranjevanja in ustrezne načine odlaganja.
Letošnji vodeni sprehodi
Vodeni sprehodi bodo letos potekali 23. junija v Polju, 30. junija v Dravljah, 1. julija v Šiški, 2. julija v Črnučah, Posavju in za Bežigradom, 6. julija v Šentvidu, 8. julija na Golovcu, 9. julija na Rožniku, septembra pa v Mostah in Posavju. Pri odstranjevanju ambrozije je za zaščito pred draženjem kože treba imeti rokavice in oblačila, ki pokrijejo telo. Med cvetenjem je treba uporabiti tudi masko in očala za zaščito pred cvetnim prahom. Cvetoče rastline je bolje odstranjevati popoldne, ker se svetni prah sprošča zjutraj, razlagajo na MOL.
Metode odstranjevanja
Ustrezne metode odstranjevanja so puljenje,košnja oziroma rezanje, vendar ne v primeru, če so rastline že zacvetele, ker se pelod in semena lahko še bolj razširijo, mulčenje, brananje in okopavanje, oranje ter kemično zatiranje s herbicidi, ki pa jih lahko uporabljajo le osebe s potrebnimi potrdili in dovoljenji, na način, ki ne škodi ljudem in okolju. Necvetoče rastline lahko odložimo na kompost ali v zabojnike za organske odpadke. Že cvetoče pa je treba odložiti tako, da preprečimo nastanek semena oziroma da seme ne more več kaliti, to je z zažigom ali oddajo v sosežig.
Odgovornost lastnikov zemljišč
Na MOL še opozarjajo, da leta 2010 sprejeta Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia določa, da jo morajo vsi lastniki zemljišča, na katerem raste, na svoje stroške odstraniti s koreninami vred ali pa odstraniti njihov nadzemni del tako, da se škodljiva rastlina v tej rastni dobi ne obraste več. Do konca septembra morajo redno opazovati zemljišče v rastni dobi ambrozije. Nadzor nad izvajanjem predpisa izvajajo fitosanitarni inšpektorji Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin MKGP. Za neodstranitev so predvidene denarne kazni.
Predpisane globe
Po zakonu o inšpekcijskem nadzoru se z globo 1500 evrov za prekršek kaznuje pravno osebo, z globo 500 evrov pa odgovorno osebo pravne osebe in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter z enako globo 500 evrov samostojnega podjetnika posameznika ali fizično osebo.
