Krajane skrbi, kako se bo država lotila sanacije gramoznice

Ljubljana – Gramoznico Gameljne, iz katere so dolga leta odvažali prod, bi država oziroma njena direkcija za vode zdaj rada sanirala in vrnila kmetijstvu kot najboljšo obdelovalno zemljo. To bi storila tako, da bi vanjo zvozila do 250.000 kubičnih metrov odvečne zemljine, ki bi se nabrala pri izvajanju protipoplavnih ukrepov na območjih MOL in občine Dobrova - Polhov Gradec. Mestni svet je včeraj z večino glasov sicer sprejel dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta, a s številnimi zadržki.

Še pred začetkom seje je svetnica Mojca Kucler Dolinar (NSi) predlagala, da bi opisani predlog umaknili z dnevnega reda, saj da ta ni usklajen s krajani in da se ti bojijo, da se kakovost njihovega življenja po sanaciji ne bo izboljšala. A se večina s tem predlogom ni strinjala.

Razprava

Čeprav ni bilo nikogar, ki bi nasprotoval, da bi opuščeno in degradirano gramoznico vrnili kmetijstvu, pa je več svetnikov poudarilo, da trenutna različica OPPN nima zadostnih varovalk za zaščito krajanov med sanacijo in po njej.

Dragan Matić (SMC) je tako poudaril, da bi po 1,3 kilometra dolgi in precej ozki makadamski cesti, ki jo krajani uporabljajo kot varno šolsko pot, za rekreacijo ali dostop do kmetijskih zemljišč, med navažanjem zasipnega materiala vsak dan vozilo po 200 tovornjakov (v načrtu piše, da bi jo okvirno uporabljali tri mesece na leto in še to le poleti, op. a.). Ker so predvidena le izogibališča za srečevanje tovornjakov, je krajane strah za varnost njenih drugih uporabnikov. Prav tako pa se bojijo prahu, ki bi se ob tem dvigal in onesnaževal širšo okolico (tudi dele naselja). Matić je prepričan, da bi navedene količine materiala lahko vozili tudi nekaj let, kar pa bi bilo za krajane zelo neprijetno tako zaradi hrupa kot zaradi prašenja in povečanega tovornega prometa po vseh tamkajšnjih cestah.

Ker v OPPN ni opredeljeno, do kdaj bi ta lahko veljal, jasen pa ni niti nadzor nad pripeljanim materialom, kakšen bo dejanski delovni čas deponije, kako bo zagotovljena protipoplavna varnost med sanacijo in po njej, kakšna bo nevarnost vdora nevarnih snovi v podtalje (so na vodovarstvenem območju Povodja in Save), saj ima podatek, da so nekdaj tja odlagali odpadke iz Colorja, je prepričan, da tako nepopolnega OPPN še ne bi smeli podpreti.

Mirko Brnič Jager (SDS) je dodal, da bi morali v pogojih za sprejem OPPN zapisati, da mora država kot investitorica obvezno predložiti vodovarstveno soglasje, saj bi to natanko predpisovalo vse postopke, potrebne za zaščito vodovarstvenega območja. In dodal, da bi morala dovozna cesta imeti protiprašno asfaltno zaščito in urejeno odvajanje meteornih in izcednih voda (lovilce olj), saj bi po njej vozilo stotine tovornjakov.

Strahovi res neupravičeni?

Župan Zoran Janković je dejal, da je država kot investitorica dolžna pridobiti vsa potrebna soglasja, ne MOL. In da občini ni treba narediti ničesar. Pri tem pa je pozabil na krajane, ki imajo iz preteklosti z državo zelo slabe izkušnje. Ob tem državnem projektu, je rekla Kucler Dolinarjeva, so zelo občutljivi, saj še niso pozabili, kako jim je država jemala zemljo za gramoznico. In predlagala, da bi v vseh upravnih postopkih, povezanih s sanacijo gramoznice, ki se razteza na 7,5 hektara površin, kot nekakšen nadzornik smel sodelovati pooblaščeni predstavnik krajanov iz ČS Šmarna gora. Še sploh, ker v gramoznico vsak dan pripelje okoli deset tovornjakov in na črno odloži odpadke (to je izjavil podžupan Dejan Crnek).

A jih je župan odpravil z besedami, da država zagotovo ni tako nora, da bi delala takšne neumnosti, kot skrbi krajane. Sicer pa da se je že pogovarjal o možnosti, da bi omenjeno dovozno pot spremenili v šest metrov široko cesto, ki bi jo najverjetneje financirala občina.

Poročilo nadzornega odbora

Svetniki so se seznanili tudi s poročilom nadzornega odbora MOL o smotrnosti porabe proračunskega denarja za preteklo leto. Večino svetnikov je tako kot nadzornike zbodlo dejstvo, da je občina še vedno izjemno neuspešna pri izterjavi dolgov svojih najemnikov. Mirko Brnič Jager pa je dejal, da v številnih javno-zasebnih partnerstvih (denimo v projektu Stožice) javni partner vedno »potegne ta kratko«, saj se vse prepogosto dogaja, da so dela izvedena slabo ali pa sploh niso, zasebni partner pa konča v stečaju (kot Grep).

Ani Žličar (SMC) pa se dejstvo, da MOL še nima popisanega vsega svojega premoženja, zdi skrajno malomaren odnos mestne uprave do mestne lastnine.