Milijoni za upravičence iz Kolizeja

Mestna blagajna bo v prihodnosti osiromašena za precej milijonov evrov. »Okostnjaki iz omare« padajo tudi iz  Kolzeja.

Objavljeno
07. november 2016 19.00
mdr_Kolizej
Janez Petkovšek
Janez Petkovšek
Ljubljana – Mestna blagajna bo v prihodnosti osiromašena za precej milijonov evrov. To kaže primer Kolizeja, ko je 15 denacionalizacijskim upravičencem ljubljansko okrožno sodišče prisodilo visoke odškodnine na račun nezmožnosti uporabe 90 stanovanj in 3250 kvadratnih metrov poslovnih prostorov med letoma 1991 in 1999. Skupaj z zamudnimi obrestmi bo samo v tem primeru ob tri milijone evrov.

Kot je razvidno iz pravnomočne sodbe okrožnega sodišča, gre za »okostnjaka iz omare«, saj je bila zavezanka za vračilo denacionalizacijskega zahtevka nekdanja občina Ljubljana Center, njena pravna naslednica MOL pa je primer podedovala. Denacionalizacijski upravičenci, ki so tožbo za nezmožnost uporabe prostorov za obdobje sedmih let in sedmih mesecev vložili aprila leta 2004, so sicer zahtevali skoraj štiri milijone evrov z zamudnimi obrestmi, a jim sodišče v zahtevku ni sledilo v celoti.

Namesto tega je najelo sodnega izvedenca Jorga Trsteniškega Bleiweissa, ki je škodo zaradi nezmožnosti uporabe stanovanj (v njej niso zajeta stanovanja, porušena ali močno poškodovana med nestrokovno prenovo leta 1995, ko se je porušil del Kolizeja) ocenil na 104 tisočake, za neuporabo poslovnih prostorov pa na dobra dva milijona. Na koncu je sodnica večinoma sledila njegovim ocenam, znesek pa zmanjšala za popravila ob rušitvi, nadomestna stanovanja ... skupaj za 510 tisočakov.

Vsak od petnajsterice upravičencev mora tako glede na višino svojega deleža od MOL dobiti od dobrih 42 tisočakov z zakonskimi obrestmi (te tečejo od 24. 9. 2004 do plačila), pa vse do 303 tisočakov. Na sodbo, izdano 14. aprila 2015, se je pritožilo nekaj denacionalizacijskih upravičencev in njihovih dedičev, pa tudi MOL. Višje sodišče je 22. junija letos večino najpomembnejših ugotovitev okrožnega sodišča potrdilo. Ker MOL pravnomočne in izvršljive sodbe ni spoštovala, so se posamezni upniki že odločili za izvršbe in denar pobrali z mestnega računa s prisilo.