Pitno vodo bi MOL zaščitila z odkupi zemlje

Ljubljana – Dodatna zaščita vodarn oziroma vodnjakov, iz katerih javno podjetje Vo-Ka črpa pitno vodo za vso Ljubljano, postaja eden glavnih ciljev MOL in omenjenega podjetja. To naj bi dosegli s postopnim širjenjem najožjega varovalnega pasu okoli njih oziroma z odkupi zemljišč od njihovih zasebnih lastnikov.

Direktor podjetja Vo-Ka Krištof Mlakar je za Delo povedal, da bosta izmed petih vodarn (Šentvid, Kleče, Jarški prod, Hrastje in Brest) imeli prednost pri odkupih zemljišč vodarni Kleče in Brest. Prva zato, ker je najbolj izdaten vir pitne vode za Ljubljano, druga pa zaradi svoje občutljivosti. Vodonosnik s pitno vodo namreč leži v precej plitvejših slojih kot prvi.

Vodarno Kleče, ki se razteza na dveh medsebojno ločenih lokacijah (više ležeči dislocirani vodnjaki so z vodarno pod seboj povezani s transportnim cevovodom), bi tako po načrtu odkupov kmetijskih zemljišč med njima povezali v celoto. Zdajšnjih 15 hektarov veliko območje z oznako VVO 0 bi tako povečali na več kot sto hektarov. Ker ni realno pričakovati, da bi tako veliko območje ogradili z visoko žično ograjo, saj bi bil strošek izjemno velik, je cilj, da bi postopoma na predvidenem vplivnem območju vodarne Kleče z oznako VVO 1 odkupili vse njive in travnike. Ker gre za več kot dvesto parcel več deset različnih zasebnih (so)lastnikov, čaka mestni oddelek za ravnanje z nepremičninami veliko dela.

Najprej bo treba izdelati sodno cenitev za vsako od njih, šele nato se bodo lahko odpravili do njihovih lastnikov in jih poskušali prepričati, naj občini prodajo zemljo. Ker so odkupne cene za kmetijsko zemljo nasploh zelo nizke, pa je vprašanje, ali jo bodo lastniki pripravljeni prodati za evro ali dva za kvadratni meter. Glede na to, da je okoli vseh vodnjakov (zlasti tistih na južnem koncu) več sto obdelanih vrtičkov, ki jih zdaj oddajajo zainteresiranim vrtičkarjem, jih ponujena cena najverjetneje ne bo navdušila. Da bi bili tako okoljsko zavedni, da bi zemljo, s katero zdaj dobro služijo, prodajali »pod ceno« le zato, da bodo sebi in Ljubljančanom zagotovili večjo varnost pri preskrbi z vodo, pa tudi ni pričakovati.

Mlakar je dejal, da bi po odkupih zemljišč na njih kmetovanje odpravili (nič več gnojenja ali škropljenja na njivah ali vrtičkih) oziroma ga omejili na košnjo travnikov. Te bi dajali v najem le tistim, ki bi jih bili pripravljeni redno kositi. Četudi gradnjo in druge posege na vodovarstveno območje VVO 1 in 2 močno omejujeta že desetletja veljavna državni prostorski načrt in mestni prostorski načrt, pa bi bil mestni odkup dodatnih zemljišč ob vodarnah tudi najučinkovitejša ovira za morebitne urbanistične posege v prihodnosti. Na njih pač ni pričakovati črnih gradenj in divjih odlagališč, kot se to dogaja na državnih ali zasebnih (primer območja Roje, kamor je država namestila družino Strojan in kjer je vse več velikih steklenjakov ali plastenjakov za gojenje jagod, zelenjave ali poljščin).

Na območju vodarne Brest, kjer bi zaradi obsežnosti vodonosnika morali sicer zaščititi precej veliko območje VVO 1, pa so se odločili, da bodo poskušali odkupiti vsaj tiste kmetijske parcele, ki so v dvestometrskem pasu okoli obstoječe vodarne. Četudi so okoli nje tri naselja (Strahomer in Vrbljene nad njo in Brest pod njo), pa zaradi urejene kanalizacije ne ogrožajo neposredno sicer plitvega vodonosnika. Prej sta to promet (nevarnost izlitja olj in naftnih derivatov iz vozil) in deloma tudi kmetijstvo. Ker je tam zemlja bolj slaba (kisla) in zamočvirjena, pa k sreči ni veliko živinoreje in intenzivnega kmetovanja. Poleg tega so tu še omejitve rabe prostora, ki so predpisane z Naturo 2000.

Mlakar je zatrdil, da so v preteklosti inšpekcijskim službam večkrat prijavili kmete, ki so na strogo varovanih območjih na veliko gnojili in pasli živino tik ob vodarnah, a ne odločbe ne globe niso zalegle kaj dosti. Zato so v MOL in Vo-Ki prepričani, da so edina rešitev odkupi zemljišč, saj potem lahko kot njihov lastnik določaš, kaj se na njih sme početi in česa ne.

Dodal je, da je v mestnem proračunu postavka za odkup zemljišč na vodovarstvenih območjih letos prvič in da je cilj, da bi večino odkupov opravili v prihodnjih petih letih. Če jim to ne bo uspelo, pa po njegovem ne bi smeli obupati, temveč odkup uvrstiti med svoje trajne naloge.

Terenski ogled

Ko sva si z Marjetko Žitnik iz Vo-Ke ogledala širše območje vodarn Kleče in Šentvid, sva lahko videla, da je odkup zemljišč okoli njih še kako pomembna naloga, ki bi jo bilo treba opraviti čim prej. Tik ob ograjah vodarne Kleče sva namreč vsepovsod lahko videla parkirana vozila, četudi se na poteh, namenjenih le dostopu lastnikov zemljišč in upravljavcev vodarne, ne bi smel nihče drug ne voziti ne ustavljati, kaj šele za dlje časa parkirati. Ne zaležejo ne zapornice (ključavnice so menjali že večkrat, a jih nekdo vedno znova odstrani) ne prometni znaki za prepoved vožnje.

Odpadki nad pitno vodo

V zahodnem in severnem delu smo poleg tega opazili na stotine vrtičkov, ob katerih so imeli vrtičkarji parkirane avtomobile vsega deset ali 15 metrov od ograje vodarne tik ob koncu asfaltne ceste, katere slepi krak je iz industrijske cone Stegne vodil do nekdanjega parkirišča tovornjakov Elektronabave. Ko tega ni bilo več, se je po besedah Žitnikove tam razpaslo prepovedano parkiranje tovornjakov in tovornih prikolic. Po večkratnih prijavah Vo-Ke inšpekcijskim službam so te odstranili, še vedno pa tam brezvestneži na črno odlagajo razne odpadke.

Ob ogledu sva z Žitnikovo tam videla napol razpadlo nekdanjo montažno hišo (sprejemnica), na platoju pred njo pa velik kup odpadnega pohištva, gum, gradbenih odpadkov in smeti. Tja jih najverjetneje vozijo kar iz bližnje industrijske cone. Ker je od zadnjega vodnjaka v vodarni Kleče to zapuščeno in onesnaženo območje oddaljeno le sto metrov, bi bilo nujno, da MOL najprej odkupi prav to zemljišče. Pred tem pa sama ali v navezi z državo poskrbi za odvoz odpadkov.

V severovzhodnem delu vodarne Kleče pa je ob Cesti Urške Zatlerjeve še nekaj bolj spornih objektov, kot so vrtički. Kmetija Žen ima namreč vse do ograje postavljenih več plastenjakov in pokritih lesenih objektov za gojenje zelenjave, ob stanovanjski hiši pa je tudi skladišče z opremo za gospodarska vozila Syncro.

Strah pred nesrečami

Žitnikova in Mlakar sta nam dala vedeti, da ju je bolj kot naštetega strah vsake nesreče, ki se zgodi na vodozbirnem vodovarstvenem območju. Tako Nemška (zdaj Obvozna) cesta kot Cesta Urške Zatlerjeve in Avšičeva cesta nimajo urejene meteorne kanalizacije. Glede na vse večji promet po njih bi morala biti njihova komunalna ureditev ena glavnih nalog, saj je izlitje nevarnih snovi le vprašanje časa, to pa bi lahko za desetletja onesnažilo vodne vire na tem koncu Ljubljane.