Propadla gostilna Rio pred rušenjem

Ljubljana – »Do sprejetja podrobnega občinskega podrobnega načrta za območje Južnega trga v začelju Kazine naj Upravna enota Ljubljana ustavi postopek odločanja o izdaji gradbenega dovoljenja za rušenje nekdanjih objektov gostilne Rio«.

To je glavna zahteva več lastnikov sosednjih zemljišč in objektov na njih (gre za stanovalce iz objektov Slovenska 28 in 30 ter nekaj podjetij, ki imajo tam lokale), ki so se kot stranke v postopku nedavno udeležili ustne obravnave predlaganega načrta Univerze v Ljubljani za odstranitev več objektov nekdanje gostilne Rio.

Pomisleki in opozorila

Čeprav je Janez Brežnik iz arhitekturnega biroja Ravnikar-Potokar udeležencem obravnave pojasnil, da naj bi gostinske objekte odstranili v treh fazah, da bo dostop do gradbišča urejen s Kongresnega trga in da tovornjaki ne bodo vozili skozi vhod stavbe Slovenska 28, pa stanovalcev Slovenske 28 ni pomiril. Eden od njih je predložil kar dopis najete odvetnice, ki ga je 6. marca letos poslala Ivanu Svetliku, rektorju Univerze v Ljubljani. V njem je opozorila, da sta na zemljišču, kjer naj bi univerza gradila prizidek za potrebe njene akademije za glasbo, kar dve parceli, ki sta v lasti lastnikov stanovanj (tam imajo shrambe in drvarnice). Pri drugi parceli pa so po njenem mnenju pri nakupu zemljišč spregledali, da ne more biti predmet kupoprodajne pogodbe. V enem delu objekta na njej namreč živi Marjan Lindič, ki je stanovanje že pred leti odkupil po stanovanjskem zakonu. Zato je prepričana, da je v tem delu pogodba med Univerzo v Ljubljani in družbo Hram Holding nična. Na koncu sta tako odvetnica kot Branko Cvetkovič iz Slovenske 28 predstavnika upravne enote opozorila, da bi bilo do vzpostavitve etažne lastnine in določitve pripadajočega zemljišča k tej stavbi rušenje drvarnic, shramb ali omenjenega stanovanja nezakonito. In da ne pride v poštev niti fazno rušenje. Druge pa je skrbelo, kako bodo med rušenjem na dvorišču Slovenske 28 sploh parkirali in če bodo izvajalci del zagotovili dostop do njihovih drvarnic, saj to iz načrta rušenja ni razvidno. Ena od stanovalk je zato zahtevala, da jim zagotovijo brezplačno parkiranje v garažni hiši Kongresni trg. Momo Jorgačević, lastnik gostilne Rio Momo, pa je hotel vedeti, kako bo obratoval med podiranjem ostankov nekdanje gostilne, saj ima z njo nekaj sten skupnih.

Brežnik mu je zagotovil, da bodo del strehe, ki bo ostala, seveda rekonstruirali. Drugim pa, da investitor ne bo posegal v drvarnice in shrambe in da dostopa do njih ne bo oviral.

Drevesa ohraniti

Ker so prejšnji lastniki zemljišč in objektov Ria leta 2012 med odstranjevanjem »nevarnih« dreves posekali šest odraslih dreves, so od Univerze Ljubljana zahtevali, da v načrtu rušenja obvezno dodajo njihovo zahtevo, da ohranjenih dreves ne smejo ne poškodovati ne odstraniti. Brežnik jim je namreč pred tem povedal, da zelene površine in njihovo varovanje niso zajete v načrtu rušenja. In da zavod za spomeniško varstvo ni predpisal pogojev za ohranjanje dreves.

Mestni svetnik Mirko Brnič Jager in solastnik stanovanja v stavbi Slovenska 28, je dejal, da prihod akademije za glasbo v njihov prostor šteje za »pozitivnega«, a kljub temu zahteval, da pred kakršno koli gradnjo Univerza v Ljubljani pripravi vsaj tri različice prizidka. In da pričakuje, da bo spoštovala vse pogoje in rešitve, ki jih bo prinesel javni natečaj za urbanistično rešitev Južnega trga. Prav tako pa, da do takrat dreves na svojem zemljišču ne bo odstranjevala. Ker pa na besedo ne verjame kar tako, je predlagal, naj pripravijo načrt ohanitve dreves in zelenih površin na zemljišču Ria in da se ga da v potrditev vsem strankam v postopku.

Še ostrejši je bil Žiga Bahovec. Dejal je, da gre za parcialno reševanje problemov. Razumen investitor po njegovem prepričanju ne ruši nečesa, če še ne ve natančno, kaj bo sploh tam. Boji se, da bodo sosedje postavljeni pred dejstvo, da objektov in dreves ne bo več in da bodo obsojeni na gradbišče. Zato je zahteval, da se projektno dokumentacijo za rušitev objektov dopolni s podrobnim opisom zaščite obstoječih zelenih površin in predvideno ureditev površin po izvedeni rušitvi. In da bi morala svoje soglasje dopolniti tudi spomeniška služba.

Glede na pravne in lastniške nejasnosti, nedorečen načrt rušitve in druge pomanjkljivosti je Bahovec predlagal, da se do sprejetja OPPN za to območje postopek odločanja o gradbenem dovoljenju za rušitev objektov Ria prekine. Cvetkovič pa dodal, naj ga prekinejo do konca postopka etažnega lastninjenja in določitve pripadajočih zemljišč k objektu Slovenska 28. Parcelacija iz leta 2006 je zanj namreč sporna.

Diplomatski rektor

Na koncu se je oglasil še rektor Univerze v Ljubljani Ivan Svetlik. Zahvalil se je za vse pripombe k načrtu rušitve in pripomnil, da je mogoče vse načrte, ki jih imajo stanovalci in univerza, uskladiti.

Trenutno stanje in načrti

Na približno 1800 kvadratnih metrov veliki parceli, ki jo je Univerza v Ljubljani kupila februarja lani za 1,7 milijona evrov, trenutno pa je precej zaraščena, polna krame in odpadkov, naj bi zgradili prizidek. Akademija za glasbo bi v njem imela večnamensko koncertno dvorano ter dodatne učilnice in vadnice, ki jih ni mogoče umestiti v Kazino. Kako velik in kakšno lego bi imel prizidek, še ni povsem jasno, prav tako ne, kdaj bi ga gradili. Pred tem je namreč treba pripraviti konservatorski načrt za Kazino in njeno prenovo ter načrt, kako na severni strani zgraditi prizidek s površino 1900 kvadratnih metrov. Pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja bo tudi priprava občinskega podrobnega prostorskega načrta. Za prizidek naj bi razpisali arhitekturni natečaj, ki bi potekal sočasno s pripravo prostorskega načrta, projekt pa bi po predvidevanjih univerze končali leta 2022. Seveda če se ne bo zapletlo pri sprejemanju aktov, izdaji dovoljenj in če se bodo lahko izognili urbanističnemu natečaju za celoten Južni trg.

Glede na to, kaj vse zahtevajo sosedje že pri rušenju starih gostilniških objektov, se zapletom v kasnejših fazah najbrž ne bo mogoče izogniti (problem statike starih spomeniško zaščitenih stavb Kazine in Slovenske 28, služnostne poti, osončenost, sobivanje zdajšnje gostilne Rio Momo z umetniki, arheologija). Še sploh, če bodo zaradi nerešenega lastništva zemljišč in delov objektov Ria sledile dolgotrajne pravde na sodišču.