Tiskane izdaje
Ljubljana – Čeprav ljubljanska občina in Snaga z odvozom odpadkov v sežig na Dunaj kršita pravila koncepta nič odpadkov, to, kot kaže, (še) ne bo imelo posledic za članstvo MOL v mednarodni mreži Zero waste.
Kot smo poročali, je Snaga Ljubljana konec preteklega leta sklenila dogovor z mestom Dunaj o medkomunalnem sodelovanju pri ravnanju z odpadki. Dogovor je dolgoročen, v skladu z njim pa je Snaga sredi februarja, potem ko je na začetku meseca dobila soglasje slovenskih in avstrijskih oblasti za čezmejno pošiljanje ostanka nizkokalorične lahke frakcije, začela izvajati prevoze odpadkov v dunajsko sežigalnico. Kot je pojasnila predstavnica podjetja Nina Sankovič, so prvo pošiljko odposlali 13. februarja, vsako pa tri dni prej napovejo inšpektoratu za okolje in avstrijskemu zveznemu ministrstvu, pristojnemu za okolje.
V društvu Ekologi brez meja, nacionalni organizaciji za izvajanje mednarodnega programa Zero waste v Sloveniji, so ob novici, da bo Snaga odpadke sežigala na Dunaju, zapisali, da to pomeni kršitev koncepta nič odpadkov. Čeprav pravijo, da so izključitve posameznih občin možne, pa se to v primeru Ljubljane, kot kaže, ne bo zgodilo. Predstavnica društva Katja Sreš je dejala, da so od Snage prejeli nekatera pojasnila, a da pogovori še potekajo, zato je še prezgodaj za odgovore, ali bo mednarodna mreža zaradi dolgoročnih načrtov za sežig odpadkov proti Ljubljani uvedla kakšne ukrepe. »Bo pa vključenost ljubljanske občine v mrežo odvisna predvsem od načrtov mesta glede postopnega zmanjševanja količin proizvedenega goriva za sežig in preglednosti sodelovanja z nacionalno in evropsko organizacijo Zero waste,« je še dejala.
»Vsi sežigajo ali odlagajo«
Na Snagi se jim odločitev za sežig oziroma energetsko obdelavo odpadkov ne zdi sporna. Kot poudarjajo, »trenutna tehnologija žal ne omogoča, da ostanka odpadkov ne bi bilo treba bodisi energetsko obdelati bodisi odložiti. Tako ni samo v Ljubljani ali Sloveniji, ampak po vsem svetu in tudi v vseh lokalnih skupnostih, ki so se zavezale h konceptu zero waste.« Opozarjajo, da niso edini v mreži Zero waste, ki tako ravnajo, in kot primer dobre prakse navajajo javno podjetje Contarina, ki skrbi za odpadke občin v italijanski pokrajini Treviso in po mehansko-biološki obdelavi del ostanka odpadkov prav tako usmerja v energetsko izrabo.
Dodajajo, da v Rceru Ljubljana preprečujejo nastajanje odpadkov, reciklirajo in vnovično uporabljajo. »Strateška usmeritev je, da v prihodnje iz segmenta lahke frakcije izločimo še več materialov za recikliranje, del materialov, ki se danes še namenja energetski izrabi, pa vrnemo v krog recikliranja,« je zapisala Nina Sankovič. Med aktualnimi aktivnostmi za zmanjšanje količin odpadkov, ki gredo v sežig, poudarja, da so lani zasnovali projekt za prilagoditev obdelave mešanih komunalnih odpadkov za proizvodnjo materialov za izdelavo granulata, iz katerega bi izdelovali različne plastične izdelke z dolgo uporabno dobo. Napovedujejo, da bodo pri tem sodelovali s slovensko predelovalno industrijo ali obrtniškimi obrati, iščejo pa tudi možnosti za sofinanciranje EU.
Na Snagi še opozarjajo, da v Rceru Ljubljana, od koder vozijo odpadke v sežig na Dunaj, ne obdelujejo le smeti iz MOL, pač pa iz 43 občin, med drugim z Vrhnike, iz Borovnice in Loga - Dragomerja, ki so prav tako članice mreže Zero waste, pa v društvu Ekologi brez meja, kot smo že pisali, njihovega članstva ne problematizirajo.
