Sporna gradbena dovoljenja za kanal C0

Ljubljana – Jelka Reichman in Ciril Zlobec si bosta maja nadela naziv častnega meščana glavnega mesta. O predlogu SDS za spremembo trase kanala C0 svetniki niso odločali, se je pa izkazalo, da ima projekt, na katerem sloni dograditev kanalizacije v naselja, ki je še nimajo, precej težav.

Svetniki so na sinočnji seji soglasno za častno meščanko imenovali ilustratorko Jelko Reichman, medtem ko je bilo pri pesniku Cirilu Zlobcu nekoliko manj enotnosti. V SDS so, kot je bilo razumeti Jerneja Pavlina, Zlobcu, čeprav mu priznavajo, da je velik umetnik in pesnik, zamerili nekatere njegove pretekle izjave. Pavlina je tudi zmotilo, da je »naziv častnega meščana aboniran za enega predlagatelja – to je Zveza združenj borcev za vrednote NOB. Vsako leto so predlagatelji in njihov kandidat je tudi imenovan«. Svetniki so potrdili tudi vse predlagane prejemnike nagrad in plaket glavnega mesta. Vsi nagrajenci bodo priznanja prejeli na slavnostni seji maja.

Dolgove poravnali januarja

Pričakovano je bila najdaljša razprava pri obravnavi zaključnega računa MOL za lansko leto. Vodja oddelka za finance in računovodstvo Urša Otoničar je svetnikom navedla nekatere znane podatke iz dokumenta in zatrdila, da »so bili realizirani vsi projekti, ki so bili predvideni, ali pa so v zaključni fazi«. Glede zapadlih neporavnanih obveznosti, ki jih je bilo konec leta za 17 milijonov evrov, je dejala, da so bile vse plačane do 25. januarja, in da je bil glavni razlog za zamudo zamik pri nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč.

Več svetnikov je hotelo, da MOL pripravi seznam večjih dolžnikov in večjih upnikov. Župan je obljubil, da bodo podatke pripravili. Ksenija Sever iz SDS je menila, da mesto premalo in prepočasi dela na zagotavljanju poplavne varnosti, saj so lani za ta namen porabili le 35.000 evrov. Njena kolegica Mojca Škrinjar je bila razočarana, ker je mestna uprava od načrtovanih 1,1 milijona evrov, ki so bili predvideni za sanacijo nelegalnih odlagališč, porabila le 228.000 evrov. Mojca Kucler Dolinar (NSi) pa je menila, da je bila realizacija pri četrtnih skupnostih dokaj nizka, le 85-odstotna. Župan Zoran Janković ji je odvrnil, da so v četrtnih skupnostih varčevali z vodo in elektriko.

Matej Javornik iz SMC je opozoril, da se kljub povečevanju števila prebivalcev glavnega mesta delež prihodkov iz dohodnine zmanjšuje. Ugotavljal je, da je korelacija med turizmom, ki raste, in pobranim dohodkom negativna in da bi »verjetno moralo biti obratno«. Županov odgovor je bil, da ker pada dohodnina, tožijo državo. Pavlina pa je zmotilo, da je največji »zmagovalec« javnih naročil MOL lanskega leta hrvaški HEP, od kogar MOL kupuje električno energijo, takoj za njim pa KPL, ki je lani dobil lastnika, ki je na črnih seznamih svetovne banke, EBRD in Interameriške razvojne banke. »Pripravite take razpise, da podjetja, ki so na teh črnih seznamih, ne bodo mogla delati po najlepšem mestu na svetu,« je predlagal. Janković pa mu je odvrnil, da pri pripravi razpisov velja slovenska zakonodaja in da naj jo pač popravijo, saj imajo predstavnike v parlamentu.

Težave s kanalizacijo

Burna je bila tudi zadnja točka dnevnega reda, pri kateri so svetniki opozicijske SDS predlagali spremembo trase za kanal C0. Kot je pojasnjeval vodja svetniške skupine Mirko Brnič Jager, želijo s tem zaščititi vodne vire, saj del trase kanala C0 poteka čez vodonosnik Ljubljansko polje. Janković mu je očital, da gre za »tipično nagajanje SDS« in da bi bila razprava morda smiselna pred leti, preden so začeli pridobivati gradbena dovoljenja.

Razprave o predlogu SDS ni bilo, saj je podžupan Aleš Čerin po že večkrat videnem scenariju kmalu predlagal konec razprave, kar je večina svetnikov tudi podprla. Čerin je menil, da mestni svet formalnopravno s to točko nima nič: »Mi smo v proračunu projekt podprli, nismo pa se ukvarjali z izvedbo, še manj pa s traso.« Gre sicer za več kot 100 milijonov evrov vreden projekt, ki po novem poleg kanala C0 in nadgradnje Centralne čistilne naprave Ljubljana vključuje tudi dograditev kanalizacije v naseljih, ki do nje še nimajo dostopa. Onemogočanje razprave je razjezilo predvsem svetnike SDS. Pavlin je težko dojel, »da se ne želi razpravljati o presoji vpliva na okolje za tako pomemben projekt«, Škrinjarjeva pa, da »je MOL pred veliko afero« in da se lahko uniči največje bogastvo Ljubljane – čista voda. Janez Žagar pa je pogrešal nekoga, ki bi strokovno zagotovil, da ni nevarnosti za onesnaženje vode.

A projekt ima, kot se je izkazalo, precejšnje težave. Če so v MOL in na Vo-Ki, ki projekt vodi, še v začetku leta napovedovali, da pričakujejo odločbo o sofinanciranju iz evropskih sredstev že februarja, so zdaj, kot kaže, kočljiva celo gradbena dovoljenja, ki so bila že pridobljena.

Ta so že pridobili v občinah Medvode in Vodice, od koder se bo kanalizacija stekala v kanal C0, Vo-Ka pa je pridobila gradbeno dovoljenje za del trase, za drugi del je v fazi pridobivanja, za tretji pa nimajo še niti zemljišč. A pridobljena (in pravnomočna) gradbena dovoljenja so v nasprotju z evropskim pravnim redom, kar sta priznala tudi Čerin in Janković, ki pa za to krivita državo. Ta namreč dovoljenja izdaja, prav tako naj bi država prepočasi uskladila slovensko zakonodajo z evropskimi direktivami, zaradi česar je do zapleta prišlo. Po besedah Jankovića imajo zdaj dve možnosti: da razveljavijo gradbena dovoljenja ali pa da jih dopolnijo z okoljskim poročilom. »Gre za problem med EU kot sofinancerjem in državo, ki daje gradbena dovoljenja,« je dejal Čerin.

Svetniki so potrdili tudi osnutka prostorskih aktov za industrijsko območje v Stegnah (ob Ulici Jožeta Jame in ulici Stegne) in P+R Polje (na zdaj travnati nepozidani površini med Zaloško cesto, Cesto 30. avgusta in Cimermanovo ulico) ter dopolnitve prostorskega načrta za območje Bavarskega dvora. Vse osnutke v prihodnjih tednih čaka še javna razgrnitev. Za nov petletni mandat pa so na mesto direktorice javnega zavoda Pionirski dom znova imenovali Viko Potočnik.