Tiskane izdaje
Decembra 2013 ste ustanovili društvo, katerega namen je izboljšanje kakovosti življenja starih ljudi. Ste kot socialna delavka opazili, da na tem področju manjka podpora?
Kmalu po končanem študiju socialnega dela sem se zaposlila na področju zagotavljanja podpore ženskam in otrokom z izkušnjo nasilja, kasneje sem se ukvarjala s problematiko beguncev, prosilcev za mednarodno zaščito. Po izgubi službe sem razmišljala, česa bi se po devetih letih dela v socialnem varstvu z ranljivimi skupinami lotila sama. Moja misel je bila, da se vsi staramo, čedalje več je starih ljudi, življenjska doba se podaljšuje, večajo se potrebe po oskrbi. Velika večina stare ljudi vidi kot zagrenjene, slabotne, družba jih odriva na rob. A stari bi morali biti ponosni na to, kar so ustvarili, in da lahko znanje in izkušnje posredujejo mlajšim generacijam. To družba danes premalo ceni.
Kaj vaše društvo loči od podobnih organizacij, ki se ukvarjajo z oskrbo in pomočjo starostnikom?
Naša vizija je bila, da ponudimo tisto nekaj več, kar morda še ne obstaja. Nenehno spremljamo potrebe in želje ljudi, ki nas poiščejo, ter delujemo v skladu z njimi. Udeleženci naših programov so ljudje, stari nad 65 let, ki si želijo izboljšati kakovost življenja na domu, a imajo že zagotovljeno neko osnovno zdravstveno in socialno oskrbo. Konkretno jim pomagamo pri hišnih ali vrtnih opravilih, pri nabavi hrane ali zdravil, pri administrativnih delih, pospremimo jih k zdravniku, se družimo z njimi – vse to dela življenje kakovostnejše. Ne želimo podvajati vsebin, ki so že na trgu. Poleg tega pri tem ne gre le za podporo in pomoč, ampak tudi za spodbujanje starih ljudi, da se aktivneje vključujejo v urejanje lastnega življenja. Če kdo ne želi aktivno sodelovati, potem je naša podpora odveč. S tem, ko obiščemo naše udeležence, nekoliko razbremenimo tudi svojce, ki skrbijo za svoje sorodnike.
Vaše društvo temelji na prostovoljstvu in vaša pomoč je brezplačna. Je povpraševanje veliko?
Ker smo mlado društvo, številke za zdaj niso prav velike. Imamo okoli 12 udeleženk in udeležencev programa Aktivna starost je modra starost, ki prihajajo iz Ljubljane in okolice. To je program zagotavljanja individualne podpore na domu. Podpore ne zagotavljamo samo tem 12 ljudi, ampak sočasno tudi njihovim sorodnikom, ki sicer skrbijo zanje, tako da se število vsaj podvoji. Kar se nam zdi ključno, je razmerje med prostovoljci in starostniki. Prostovoljcev je približno 30, kar, denimo, pomeni, da se z gospodom, ki mu pomagamo pri hoji, ukvarja kar sedem od njih. Isti družini pomagamo tudi pri vrtnih opravilih, pri čemer se vključujejo še naši dodatni člani. Imamo tudi prostovoljce, ki se ukvarjajo izključno s programom Modra kratkočasja. To so delavnice v domovih starejših občanov. Tudi ljudje v domovih namreč potrebujejo druženje. Država in občine za dodatne programe ne namenjajo denarja, ker menijo, da je za ljudi v domovih dovolj poskrbljeno. To je večinoma res, a primanjkuje dodatnih vsebin – ljudje smo družabna bitja in potrebujemo nekaj več kot zgolj hrano in zdravstveno oskrbo. Sicer pa vsak dan dobivamo nove prošnje za podporo. Zadnji mesec, odkar smo bolj prepoznavni v medijih, se na nas obrača čedalje več ljudi.
Kdo vas ponavadi poišče in kako usklajujete uporabnike in prostovoljce?
Ponavadi nas pokličejo sorodniki, v zadnjem času pa tudi stari ljudje sami. Najboljše je, da slišimo potrebe z obeh strani in jih uskladimo, saj so želje včasih različne. Če so med svojci in starimi ljudmi konflikti, je lažje, če jih poskušajo reševati s pomočjo tretje osebe. Sledi koordinacija s prostovoljkami in prostovoljci. Eni so bolj aktivni, drugi manj. Potrudimo se najti rešitve, da so vsi zadovoljni. Prostovoljke in prostovoljci društva se tudi nenehno usposabljajo in medsebojno usklajujejo. Trudimo se ponuditi čim bolj kakovostno in celostno podporo za vsakega.
Z iskanjem prostovoljcev, po številkah sodeč, nimate težav.
Res je. Ko se pokaže neka potreba, pošljemo interni oglas že aktivnim prostovoljcem, sicer pa objavimo oglase na portalu Prostovoljstvo.org in smo zelo uspešni. Včasih se za neko dejavnost prijavi kar od pet do deset prostovoljcev. Stari so od 16 do 70 let, različnih izobrazbenih profilov, od pravnikov do filozofov, med njimi so tudi brezposelni. Nekateri se v naše društvo vključujejo, ker, denimo, pogrešajo svoje stare starše, drugi bi radi svoje proste urice koristno zapolnili, spet tretjim je dolgčas, večina pa je takih, ki želijo dati nekaj družbi in pri tem čutijo veliko zadovoljstvo.
Kako se društvo financira?
Trenutno delujemo izključno na prostovoljski bazi, a je naš cilj vseskozi najti in zbrati zadostna donatorska sredstva, da lahko svoje programe izpopolnjujemo in še naprej kakovostno izvajamo. Dolgoročni cilj je seveda tudi, da se v sklopu društva zaposlimo strokovne delavke in delavci. Prijavili smo se na nekatere razpise, tudi na razpis Mestne občine Ljubljana, in čakamo rezultate. Na začetku je vedno težko, saj so povsod neki pogoji, ki jih mlado društvo na začetku svoje poti težko izpolnjuje. Za nekatere stvari mora preteči tudi določen čas. Ideje imamo, energijo tudi, z veseljem bi svoje programe in dejavnosti predstavili morebitnim sofinancerjem.
Oskrba starejših je velikokrat področje dela na črno. Kako vi gledate na te težave?
Ali so vrednotnice prava rešitev, bo pokazal čas. Mi smo društvo, ki deluje prostovoljsko, svojih storitev ne zaračunavamo. Bolj me skrbi to, da izginja medsosedska pomoč, ker je zdaj vse nadzorovano in se marsikaj obravnava kot nezakonito. Sicer pa menim, da bi morali na tem področju zaposliti več ljudi. Današnji normativi so smešni – na strokovnega vodjo pride 200 ljudi ali, denimo, ena oskrbovalka naj bi se ukvarjala s petimi ljudi, ki potrebujejo celodnevno dolgotrajno pomoč. To je veliko premalo.
Kako lahko ljudje stopijo v stik z vami?
Najbolje, da nas pokličejo na telefonsko številko 031 892 160 med 9. in 12. uro in nam povejo svoje želje. Lahko nam pošljejo tudi sporočilo ali kontaktirajo na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Dosegljivi smo tudi po navadni pošti, na naslov Medgeneracijsko društvo Modra, p.p.4823, 1000 Ljubljana.
