Tiskane izdaje
Ljubljana – Živalski vrt Ljubljana, v okviru katerega deluje še zavetišče za zapuščene živali na Gmajnicah, bo tudi uradno postal javni zavod na področju kulture. Predlog sklepa o novem ustanovitvenem aktu bodo mestni svetniki sprejemali na seji 21. marca.
To naj bi zavodu omogočilo urediti interne akte v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja financiranje javnih zavodov, piše v obrazložitvi. Pred dvema letoma so namreč spremembe in dopolnitve odloka o organizaciji in delovnem področju mestne uprave MOL določile, da v delovno področje oddelka za kulturo sodi tudi zagotavljanje delovanja živalskega vrta in zavetišča za živali. Tako je temu oddelku oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje konec januarja 2014 predal vso dokumentacijo o živalskem vrtu.
Urejanje statusa
Z novim ustanovitvenim aktom bo tudi uradno ustrezno urejen status zavoda in s tem njegovo pravnoformalno delovanje. Že v končnem poročilu o notranji reviziji poslovanja iz leta 2012 je bil namreč na podlagi opisa dejavnosti – botaničnih in živalskih vrtov ter varstva naravnih vrednot – razporejen med javne zavode in druge izvajalce javnih služb s področja kulture.
Tudi zavetišče
Mestni svet je sicer do zdaj sprejel dva akta v zvezi s tem javnim zavodom: maja 2003 odlok o ustanovitvi in januarja 2005 spremembe in dopolnitve tega odloka. Novi ustanovitveni akt bo v primerjavi z omenjenima bolj natančno določil njegove dejavnosti, pri čemer so javne dejavnosti ločene od »tržnih, ki služijo izvajanju javnih dejavnosti in se financirajo izključno iz nejavnih virov«. Število članov sveta zavoda se bo s pet povečano na sedem, kar naj bi omogočilo boljše delovanje, saj zavod opravlja številne naloge, piše v obrazložitvi. Zavod bo lahko imel največ dva pomočnika direktorja: za vodenje finančnega poslovanja in strokovnega dela. V novem aktu so natančno navedene tudi vse nepremičnine, ki jih upravlja zavod. Financiranje dejavnosti zavoda iz ljubljanskega proračuna pa bo ostalo nespremenjeno. Sicer se financira tudi iz plačil za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu, iz plačil stroškov za zapuščene živali, z donacijami in iz drugih virov.
Trenutno 47 zaposlenih
V javnem zavodu je trenutno 47 zaposlenih, 37 v enoti Živalski vrt in deset v enoti Zavetišče, je povedala direktorica Zdenka Barbara Ban Fischinger. Lanski skupni prihodki so bili 2,6 milijona evrov (občina je za plače in materialna sredstva prispevala nekaj manj kot 620 tisočakov), od tega so jih 2,16 milijona ustvarili v živalskem vrtu, preostalo v zavetišču. Skupni odhodki so bili 2,5 milijona, od tega dva milijona v živalskem vrtu. Poslovni izid je bil 89.000 evrov. Živalski vrt je lani vložil 370.000 evrov v investicije, vzdrževanje, prenovo in posodabljanje ter dokončno sanacijo škode zaradi žleda, pri čemer je občina primaknila 180.000 evrov.
Kot je pojasnila direktorica, živalski vrt na državni ravni sodi v pristojnost ministrstva za kulturo že več kot desetletje, tako kot denimo ljubljanski botanični vrt, arboretum v Volčjem Potoku in lipiška kobilarna. Obiski živalskega vrta so bili v zgodovini, poleg obiskov opere, gledališča, plesišč, kavarn, sprehodov po parkih itd., vedno del urbane kulture in življenjskega sloga mestnih prebivalcev. V ljubljanski občini pa je bil živalski vrt zaradi pomembne izobraževalne vloge doslej uvrščen v pristojnost oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje. Težave so nastajale, ker so bili na državni ravni obvezani upoštevati specifiko področne zakonodaje in kolektivnih pogodb na področju kulture, ki se nekoliko razlikujejo od ureditev na drugih področjih, denimo v izobraževanju. Zato je bilo uvrščanje živalskega vrta treba poenotiti na obeh ravneh. Sprememba ustanovitvenega akta pomeni selitev javnega zavoda z enega na drug mestni oddelek in tako ne bodo več imeli težav z urejanjem notranjih aktov. Sicer pa bodo z obema oddelkoma sodelovali tako kot doslej, je povedala direktorica.
Cene obiska
Približno polovico prihodkov ima živalski vrt od vstopnine, lani je tako zbral 1,36 milijona evrov. Otroci do dveh let lahko živalski vrt obiščejo brezplačno. Osebe s posebnimi potrebami in njihovi spremljevalci plačajo dva evra vstopnine (20 evrov za letno vstopnico), otroci 5,5 evra (27,5 evra za celo leto), dijaki, študentje in upokojenci 7 evrov (35 za letno karto), odrasli 8 evrov (40 za celo leto), za pse pa je treba plačati dva evra (oziroma 10 za celo leto). Posebej je treba plačati za dodatne programe, kupon za hranjenje živali denimo stane pet evrov.
