Denarja za podnebje bo več, za premog in plin pa manj

Pariz – Svetovna banka je na podnebnem vrhu En planet francoskega predsednika Emmanuela Macrona napovedala, da po letu 2019 ne bo financirala premogovnih in plinskih projektov, podobno se odloča več kot 200 globalnih vlagateljev, ki bodo največjim onesnaževalcem gledali pod prste.

V pobudi svetovnih vlagateljev Climate Action 100+ sodeluje vsaj 225 vlagateljev, ki upravljajo z več kot 26.300 milijardami dolarjev premoženja. Spremljali bodo 100 največjih svetovnih korporativnih proizvajalcev toplogrednih plinov. Večinoma gre za podjetja iz sektorjev nafte in plina, elektrike in transporta. Na seznamu tistih, ki ne bodo dobili vložkov, so med drugim Airbus, ArcelorMittal, BHP Billiton, BP, CNOOC, Exxon Mobil, Ford Motor, Toyota Motor, Siemens ter Nestle.

Na drugi strani pa je komisar za energijo Maroš Šefčovič predstavil poslovni načrt za Evropo, ki je usmerjen v varovanje podnebja in boj proti podnebnim spremembam. Evropa naj bi po tem načrtu postala prvi svetovni zeleni investitor, Šefčovič pa je opozoril, da morajo nujno zraven tudi zasebna podjetja. To nameravajo doseči z zelenim skladom, zelenimi obveznicami in podobnim.

Pomembno vlogo bodo imele naložbe v Afriki in drugi soseščini EU. V različne zelene projekte v Afriki je UE lani namenila 20 milijard evrov, takoj na začetku prihodnjega leta pa bodo sklenili nov naložbeni sporazum, ki bo številko še povečal. Tudi Ukrajina bo dobila 600 milijonov evrov pomoči. Naslednja prednostna naloga so naložbe v evropskih mestih. »Vemo, kako so mesta lačna naložb. Imajo veliko projektov in idej, zato bo v sodelovanju EIB, EBRD in združenjem županov temu namenjenega več denarja. V mestih bi lahko do 2030 zmanjšali emisije ogljikovega dioksida za 1,6 milijarde ton. To možnost jim je treba dati,« meni Šefčovič. Omenil je tudi platformo za tranzicijo 45 evropskih premogovnih regij. Nobena regija ne bo ostala zadaj, je zagotovil komisar, ki želi, da se tudi mladi bolj vključijo v varovanje okolja in se pripravijo na prihodnje zelene službe.

Reševanje je prepočasno

»Podnebna dejstva so neizprosna. Vsebnost CO2 v ozračju je najvišja v vsaj zadnjih 800.000 letih, dosegla je 405 delcev na milijon, kar je že 146 odstotkov nad tisto izpred industrijske dobe. Leto 2016 je bilo najtoplejše v globalnem smislu, oceanska gladina se dviga že za več kot tri milimetre na leto, da o naraščanju pojava ekstremnega vremena in gospodarskih škod sploh ne govorimo. Na COP23 so predstavili različna dejstva o podnebnih spremembah, med njimi tudi resno opozorilo, da bodo vodile do velikih migracij prebivalstva in k družbenim nemirom, znanost opozarja tudi na slabšanje zdravstvenih razmer,« pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

»Res je sicer, da so vse države, razen ZDA, podpisale Pariški sporazum, a koordiniranega in gospodarsko usklajenega zmanjševanja izpustov ni na vidiku. Izpusti bi se morali vsako desetletje razpoloviti, a pot do tega ni jasna. Večina znanosti, tudi ekonomske, podpira obdavčenje ogljika kot enoten pristop, ki bi bil tudi transparenten in razmeroma preprost mehanizem. Tudi popolno opuščanje premoga ima veliko podpornikov v Evropi in drugod, a Poljska in Kitajska nista med njimi. Ob tem pa se moramo zavedati, da vse bolj energetsko politiko že oblikujejo tudi podnebne spremembe, ki se že dogajajo. Zaradi suše Kitajska ne more proizvajati elektrike v hidroelektrarnah in mora zato spet kuriti več premoga v termoelektrarnah,« opozarja Kajfeževa, ki dodaja, da so politične reakcije, tudi če gredo v pravo smer, ta hip odločno prepočasne.

»Leta 2020 bi morali biti vsi politični in gospodarski mehanizmi in tehnologije globalno usklajeni za začetek drastičnih energetskih sprememb. Če ne bodo, se lahko poslovimo od relativno varnega dviga globalne temperature za »samo« dve stopinji Celzija,« pravi klimatologinja.