Tiskane izdaje
Postojna – Nevladne organizacije v BiH, Črni gori, Makedoniji in Albaniji, ki skrbijo za ohranitev biodiverzitete, so majhne in šibke. Narava v teh državah pa je izjemno bogata, a se z njo slabo ravna. Cilj projekta mednarodne fundacije CEPF je to spremeniti.
Cilj projekta mednarodne fundacije CEPF (Critical Ecosystem Partnership Fund) je povečati zmogljivosti civilne družbe, nevladnih organizacij in zagotoviti razmere za naravovarstveni monitoring ter širjenje zavarovanj biodiverzitetno bogatih območij v štirih državah Balkana, ki ga fundacija prepoznava kot eno izmed 25 svetovnih vročih točk biodiverzitete.
»V vsaki od teh držav delujejo številne nevladne organizacije (NVO), a tudi tu ni lahko najti ključnih igralcev. Na primer v Makedoniji nimajo niti državnega zavoda za varstvo narave. Scena za področje biodiverzitete je zelo majhna. Fundacija je z vprašalnikom, ki so ga izpolnjevale NVO, dobila podatek, da te NVO za pet let potrebujejo 10,3 milijona evrov. Do leta 2020, to je za pet let za štiri države, kar znese 500.000 evrov na leto na državo. To govori o skromnosti pa tudi o previdnosti, kajti zelo so previdni pri svojih ocenah, kaj so s svojimi zmogljivostmi sposobni narediti. Ne prosijo za več denarja, kot ga po svojih ocenah realno potrebujejo. Vemo pa, da je pet ali šest milijonov evrov lahko velik samo en velik projekt NVO v kaki razvitejši državi,« je na decembrskem delovnem srečanju odbora fundacije in predstavnikov držav v Postojni dejal koordinator projekta Milan Ružić.
Najbolj ohranjena regija
Projektni tim CEPF vodi nekdanji evropski komisar dr. Janez Potočnik, za ekonomski del projekta je pristojen dr. Mojmir Mrak. Osnovni cilj projekta je spodbuditi civilno družbo za aktivno ohranitev biodiverzitete. Fundacija namreč Balkan uvršča med 25 svetovnih biodiverzitetno najbolj ohranjenih regij. Sestavlja jo sedem donatorjev, med njimi francoska razvojna agencija, japonska vlada, Evropska unija, Svetovna banka. V tem projektu bodo njihovega denarja deležne države oziroma njihovi mediteranski predeli, ki niso članice EU. V Bosni in Hercegovini bodo na primer financirali delovanje in programe NVO za območje kraških polj, na primer Popovo polje, Hutovo blato, Dabarsko polje, v Makedoniji predvsem za jezera Skadar, Prespan in Ohrid, večja mediteranska območja bodo zajeta v Črni gori in Albaniji.
Del narave Balkana so izjemno število endemičnih vrst, raznovrstnost habitatov dinarskega krasa na površju in v jamah, albanskih Alp, rek, jezer, obalnih in drugih mokrišč, pomembnih za desetine milijonov ptic migrantov. Gostota živali, predvsem vrst ptic in rib, ki so na rdečem seznamu ogroženih vrst IUCN, mednarodne zveze za varstvo narave, je od dvakrat do štirikrat večja kot v Evropski uniji. Mnoge vrste v teh državah, na primer evropske velike zveri in pelikan, so odvisne od čezmejnega upravljanja. Fundacija se pridružuje tistim, ki opozarjajo, da je treba ta območja, med zadnjimi, še ohranjenimi v Evropi, nujno zaščititi pred velikim »razvojnim« pritiskom, pritiskom razvojnih strategij držav, zlasti energetskih in turističnih, ki imajo velik negativen vpliv na naravo.
Groženj ne manjka
Naravo Balkana, ohranjeno zaradi nerazvitosti, zdaj ogrožajo praznitev in staranje na ruralnih območjih, zlasti kraških, goratih, intenzivni so urbanizacija, zlasti pozidava obalnih območij, širjenje intenzivnega kmetijstva, nenadzorovani lov, pretiran ribolov, sečnja gozdov ter val načrtov za graditev hidroelektrarn. Obstaja namreč vsaj 1640 načrtov za graditev velikih hidroelektrarn na balkanskih rekah, od tega kar 32 odstotkov na strogo zavarovanih in še 17 odstotkov na kakorkoli zavarovanih območjih.
Po drugi strani je kriza zmanjšala že prej nizke izdatke za varstvo narave v državah, za katere varstvo narave tudi sicer ni prioriteta. Nevladniki so koncentrirani v glavnih ali večjih mestih, ni NVO na regionalni ravni, sodelovanje z lokalno skupnostjo in gospodarstvom je skromno, tudi zaupanje med vladami in civilno družbo je v povprečju šibko. Vzrok je, menijo pri fundaciji, da NVO nimajo dovolj lastnih niti kadrovskih niti drugih zmogljivosti. V javnosti se jih drži slaba podoba nasprotnikov razvoja, pri financiranju in mednarodnem sodelovanju pa so zelo odvisni od zunanje pomoči.
»Fundacija bo krepila kadrovske potenciale in možnosti za delo teh ljudi. Pomagala bo na primer vzpostaviti razmere za monitoring območij ekološke mreže Natura 2000, delovala na razglasitvi novih zavarovanih območij, precej denarja bo namenila izobraževanju in zaposlovanju naravovarstvenih nadzornikov, skratka na teh izbranih območjih bo poskušala izboljšati celotno sliko. Iz projekta bo izstopila predvidoma po letu 2020 oziroma ko bo presodila, da je civilna družba toliko usposobljena, da bo lahko samostojno nadaljevala opravljanje teh nalog. Vsekakor bo fundacija delovala tudi na ravni širše civilne družbe in vlad vključenih držav,« je pojasnil Milan Ružić.
Fundacija bo prispevala 40 odstotkov potrebnega denarja, 20 odstotkov bo prispevek Evropske unije, preostalo, pričakujejo, bo denar držav in drugih donatorjev.
