Izgubljeno s prevodom v škodo okolju

Pogovor z Gorazdom Marinčkom: Slovenskemu e-forumu je nazadnje uspelo ustaviti projekt rafinerije plina v Petišovcih.

Objavljeno
10. junij 2016 22.06
Gorazd Marinček v Ljubljani, 13. marca 2015
Borut Tavčar
Borut Tavčar
Ljubljana – Pri industrijski konoplji gre za napako v prevodu konvencije Združenih narodov, pri projektu Teša 6 za neupoštevanje evropskih predpisov o javnem naročanju, pri rafineriji plina v Petišovcih pa za izrabo časovnega okna pred uveljavitvijo strožjega predpisa.

Govorimo o rastlini konoplji, ki je v Sloveniji kot celota na seznamu najstrožje prepovedanih mamil, o bloku 6 Termoelektrarne Šoštanj, za zdaj vrednemu 1,4 milijarde evrov, in o načrtovani gradnji rafinerije zemeljskega plina v Petišovcih, za katero bi bilo treba kasneje s hidravlično stimulacijo povečati proizvodnjo plina v sedanjih vrtinah. Predsednik Slovenskega e-foruma Gorazd Marinček pravi, da je zanimivo, če ne bolj tragično, da je še veliko podobnih primerov, na primer »zadnje spremembe zakona o varstvu okolja, ki sproščajo onesnaževalcem posege v okolje tako rekoč brez omejitev«. Pravi, da gre pri vseh teh primerih za napake v prevodu in za necelovito uporabo (mednarodnih) predpisov, ki usodno krojijo naše gospodarstvo in družbo.

Kje se je zapletlo pri konoplji? Zdaj je o tem dokaj odprta razprava in kaže, da se odnos do te rastline počasi spreminja.

Enotna konvencija o drogah, ki jo je sprejela Generalna skupščina združenih narodov davnega leta 1961 (single convention on narcotic drugs), v 28. členu določa izjemo, in sicer da konvencija ne velja za gojenje rastline konoplje izključno za industrijske namene (vlakna in semena) ali za hortikulturne namene. Vsi vemo, da je na tisoče državljanov kriminaliziranih zaradi nekaj rastlin, čeprav so namenjene lastni rabi in njihovo število ne presega razumnih hortikulturnih količin. Koliko nepotrebnega dela policistov, tožilcev in sodnikov, predvsem pa vdorov v zasebnost in trpljenja po mednarodnih standardih nedolžnih ljudi so v naši sproščeni, demokratični in socialni državi povzročili vrhunsko malomarni uradniki, ki jih plačujemo za negovanje pravne države? Višji pravni akt (uredba vlade) prepoveduje celotno rastlino konopljo, nižji pravni akt (pravilnik) pa dovoljuje gojenje in rabo za industrijsko in prehransko rabo, seveda hortikulturnih namenov ni nikjer omenjenih.

In še več, resorni minister zatrjuje, kako je zunaj meja razuma domnevati, da omejitev THC v semenu konoplje na 0,2 odstotka skladno s skupno evropsko kmetijsko politiko velja samo in izključno za tiste posevke, za katere se uveljavljajo proizvodne podpore iz javnih sredstev, in da je za druge posevke pristojna nacionalna zakonodaja. Uradnik na njegovem ministrstvu seveda potrdi to tezo, ampak nima volje boriti se za uveljavitev predpisa, ki bi na površinah brez subvencij dovoljeval višjo stopnjo THC, recimo od 0,5 do 0,9 odstotka, kot velja v nekaterih drugih državah po svetu in v Evropi. Pomembno je omejevati, zatirati in kaznovati, čeprav zunaj svetovnih in evropskih pravnih okvirov.

Se da v teh napakah v prevodu najti pritiske ali bolj malomarnost in nepoučenost?

O malomarnosti je utemeljeno dvomiti, ko gre za uporabo predpisov o javnem naročanju pri gradnji bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj. Evropska direktiva je nedvoumna, javno naročanje je obvezno za vsa javna podjetja in podjetja v državni lasti. O tem, ali je na seznam zavezancev treba uvrstiti tudi Teš, so slovenska ministrstva žonglirala z medsebojnim dopisovanje šest let, od leta 2007 do 2013, dokler ni zaropotal neki uradnik iz Bruslja in je bila stvar urejena v mesecu dni. Ampak medtem so bila uspešno končana že vsa naročila za več kot 1,2 milijarde evrov opreme in storitev, tako da ni bilo več ovir za pravilni prevod in uporabo evropskega predpisa. Namreč, če je kaj spornega v osnovnem predpisu, se ravnaš po višjem v pravni lestvici, če nacionalna zakonodaja, ki je podvržena obveznemu prenosu iz evropske, potem vse dvome razjasni neposredna (pravilna) uporaba pravnega akta Evropske unije. Obseg škode državnemu premoženju zaradi takšne domačijskosti se še ugotavlja.

Uspelo vam je s pritožbo na okoljevarstveno dovoljenje za rafinerijo plina v Petišovcih. Za kakšno napako gre v tem primeru?

Pri rafineriji v Petišovcih so za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja izkoristili časovno okno med veljavnostjo nepravilno prevedenega predpisa in uveljavitvijo novega, strožjega, skladnega s stvarno vsebino obvezujočega evropskega predpisa. To časovno okno je bilo lahko ugotoviti ali pa ga celo ustrezno organizirati, saj morajo vsi predpisi v pripravi prestati najmanj enomesečno javno obravnavo. Tako je mogoče predvideti, kdaj bo predpis uveljavljen in kdaj bo prenehal veljati stari predpis. Z malo administrativne telovadbe lahko uradniki zadovoljijo interese kapitala, ki z navideznimi obljubami za nova delovna mesta uničujejo, kar se le da, za čim večji dobiček.

Eden od argumentov za gradnjo Teša 6 je bila ohranitev delovnih mest, za Petišovce pa nova delovna mesta. Se to res izide?

Spominjamo se zaklinjanja politikov leta 2011, da bo le s postavitvijo Teša 6 v Šaleški dolini ohranjenih 3500 delovnih mest. V seznamu 300 največjih podjetij v Sloveniji, objavljenim 6. junija, je v Premogovniku Velenje in Tešu zaposlenih samo še 1659 ljudi, preteklo leto pa so imeli skupno izgubo 525 milijonov evrov. Napake v prevodu so v tem primeru poskrbele le za pravočasne kapitalske dobičke zasebnih podjetij. Vsekakor so vse stvari najboljše v izvirniku.