Tiskane izdaje
Ljubljana – Leta 2012 je z ultralahkim letalom preletel tri oceane in pet najvišjih vrhov celin, poleg tega pa je še pristal na Antarktiki, za kar so mu v Parizu podelili priznanje za najboljšega pilota leta. Letos je na 42.000 kilometrov dolgem letu okoli sveta meril delež črnega ogljika, drugega največjega povzročitelja podnebnih sprememb.
S poleti Matevž Lenarčič dokazuje, da je mogoče zahtevne prelete izpeljati ekonomično in manj obremenjujoče za okolje, hkrati pa učinkovito meriti vplive človekovega onesnaževanja. Pogled od zgoraj pokaže, da je, kot pravi Lenarčič, marsikaj od tega, kar počnemo in poveličujemo, za našo skupno usodo popolnoma nepomembno, če že ne zelo škodljivo. Biolog, fotograf in pilot, nekoč tudi alpinist, je izdal že dvanajst fotografskih knjižnih monografij, kot družbenik v podjetju Aerovizija pa se preživlja s fotografiranjem in snemanjem iz zraka.
Kateri dogodki iz letošnjega poleta okrog sveta se bodo najglobje vtisnili v spomin, v dobrem in slabem?
Nikoli nisem znal in želel razvrščati lepega ali grdega, saj je to kompleksen občutek, ki se nenehno spreminja. Manjše so doze in večji je kontrast, intenzivnejši so občutki in globlje se vtisnejo v spomin. Lepo je srečati dobre ljudi, našel sem jih v Teksasu, Novi Mehiki, na Guamu, Kota Kinabalu, pri nas doma, pravzaprav povsod, naporna pa je komunikacija z idioti, ki bi bili primernejši za paznike v gulagih kot za uradnike, ki naj bi skrbeli za varnost v letalstvu. Tudi nanje lahko naletiš kjerkoli. Ravno tako so kontrastni neskončno dolgi sončni zahodi v čudoviti paleti barv in kmalu zatem bliski nočnih neviht ali mirno letenje ob dobri glasbi, močnih občutkih, ki se konča v puščavskih turbulencah in slabi vidljivosti, kjer se sprašuješ, kaj je tega treba bilo, in ti ni jasno, kje in kako se bo končalo.
Bi lahko emisije merili tudi z velikimi in manjšimi letali, ne le z ultralahkimi in zakaj bi bilo to lahko nerodno?
Ob primerni pripravi instrumentov in vstopnikov zraka je seveda merjenje emisij mogoče s katerimkoli plovilom. Ultralahke letalne naprave imajo prednost, da so lahke, ekonomične, vgradnja instrumentov je, vsaj za zdaj, preprosta, ni še veliko birokratskih preprek, zato je tudi cena takšnih podatkov nizka, sonaravna in predvsem neodvisna. Velika letala, veliki sistemi ali lahka certificirana letala zahtevajo veliko denarja, drage in dolgotrajne birokratske postopke za vgradnjo, zato so podatki dragi, tudi ekološko sporni, predvsem pa manj neodvisni. Nihče ne da veliko denarja brez razloga.
Po spletnih omrežjih krožijo zgodbe in »dokazi«, da nas zastrupljajo s tako imenovanimi chemtraili. Koliko zapraševalnih letal ste videli na poletih okrog sveta in drugih poletih in koliko nenavadnih kemikalij ste izmerili v zraku?
Merili smo črni ogljik in trde delce, ki imajo vpliv na podnebje. S kemično sestavo ozračja se nismo ukvarjali, ker ne obstajajo instrumenti, ki bi bili dovolj majhni in lahki za vgradnjo v ultralahko letalo in bi lahko zaznali celo paleto kemikalij v zelo nizkih koncentracijah. Chemtraili me sicer približno toliko zanimajo kot NLP, himalajski jeti ali škotska Nessie.
Seveda verjamem, da so na tako materialno razslojenem planetu, kjer je večina kapitala v rokah psihopatov, mogoči tudi zapraševalni scenariji, navsezadnje je človek sposoben vreči atomsko bombo na nedolžne ljudi, vendar se mi zdi, da imajo za nadzor mase ljudi in manipulacijo z našimi življenji na razpolago preprostejše in cenejše mehanizme, kot je zahodna demokracija, globalna trgovina in potrošništvo, eksistenčni strah, tekmovalnost … Verjamem pa tudi, da ljudje lažje verjamemo teorijam zarote, kot spreminjamo same sebe in svoj način življenja, ki nas veliko bolj ogroža kot chemtraili.
Matevž Lenarčič. Foto: Matej Družnik
So vaši načrti za naprej že bolj natančni?
Glede meritev črnega ogljika so izdelani načrti do leta 2020. Najprej, mogoče že prihodnje leto, vključujejo meritve transporta črnega ogljika in saharskega peska v Evropo in vpliv na alpske ledenike, pozneje je v načrtu spremljanje podobnega pojava iz indijskega podceline na Himalajo. V letih 2018 in 2019 nameravamo izmeriti vpliv sibirskih požarov in kitajskih industrijskih bazenov ter transport črnega ogljika na velike razdalje, vse do južnega pola. Črni ogljik nad Antarktiko bi radi izmerili v letih 2020 in 2021. Seveda je uresničitev teh načrtov povezana z uspešnostjo pridobivanja sredstev. Delujemo pač zunaj sistemov, kar nam sicer daje neodvisnost, po drugi strani pa permanentne težave z denarjem.
Kako dobro se živi od letalskih snemanj? Je to bolj služba ali bolj užitek?
Tudi na slovensko nebo prihajajo brezpilotniki, droni, ki bodo v prihodnosti lahko opravili marsikakšno snemanje, s katerim se ukvarjamo. Če bi nas zanimal samo denar, dobiček in razvoj, bi morali tudi v takšne investicije. Vendar sva oba s kolegom Domnom Graufom menila, da ima kakovost življenja absolutno prednost in ker je lepota bivanja pri naju povezana z letenjem, ostajamo pri snemanju z ultralahkimi letali. Majhno, lahko, zeleno in veselo torej, brez pretiranih podjetniških ambicij.
