Tiskane izdaje
Zelena butičnost je vizija in obljuba, ki jo turistu v Sloveniji daje blagovna znamka I feel Slovenia. Naša država ima številne naravne danosti, ki ji omogočajo postati meka ekoturizma, toda do te je še daleč. Od 1336 nastanitvenih obratov ima trenutno zeleni znak 53 ponudnikov oziroma slabi štirje odstotki.
S 65 odstotki gozdnih površin je Slovenija tretja najbolj gozdnata država v Evropi, 36 odstotkov površine države je vključeno v omrežje Natura 2000, z več kot 22.000 živalskimi in rastlinskimi vrstami je med naravno najbogatejšimi evropskimi državami, prav tako po količini rečne vode na prebivalca. Imamo okoli 28.000 kilometrov vodotokov, okoli 1300 jezer, gore in morje, pragozd pa je samo 60 kilometrov od Ljubljane. To je nekaj zelenih dejstev o naši državi, kot jih navaja uradni slovenski turistični informacijski portal, in ki so temelj za razvoj ekoturizma.
Po opredelitvi The International Ecotourism Society (TIES) iz leta 1991 ta pomeni potovanja v naravna območja oziroma obliko turizma, ki odgovorno varuje naravo in spodbuja blaginjo lokalnega prebivalstva. Gre torej za potovanja v naravna, občutljiva, pristna, umaknjena in običajno varovana območja, kjer so glavne atrakcije rastline, živali in lokalna kultura, oziroma obliko odgovornega turizma, ki poskuša čim manj vplivati na okolje, prispeva k njegovemu ohranjanju, spoštuje lokalno kulturo in spodbuja lokalno gospodarstvo.
Daleč za Avstrijo
Za mnoge države ekoturizem ni le obrobna dejavnost, skozi katero finančno pomagajo ohranjati okolje, ampak osrednja in najpomembnejša gospodarska dejavnost nacionalne ekonomije. Med takšne države oziroma območja spadajo Kostarika, Madagaskar, Nepal, Ekvador in Antarktika, kjer ekoturizem predstavlja pomemben delež bruto družbenega proizvoda. Po podatkih TIES je ekoturizem v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja rasel z letno stopnjo 20 do 34 odstotkov, današnja stopnja rasti pa je še vedno pri 20 odstotkih.
Zadnja leta je tudi v Sloveniji opaziti povečanje števila ponudnikov, ki so trajnostni turizem vključili v bistvo ponudbe, vendar razvitosti slovenskega ekoturizma ni mogoče primerjati z avstrijskim ali nemškim, ki sta svoje naravne danosti izkoristila v največji meri in jih nadgradila s celovito, raznovrstno in profilirano ekoturistično ponudbo, v kateri tudi najzahtevnejši obiskovalci najdejo, kar iščejo.
Slovenski ekoturistični ponudniki se delijo na certificirane, ki imajo enega od številnih okoljskih znakov, s katerim dokazujejo zavezanost »zelenosti«, veliko več pa je necertificiranih, denimo blejska vasica glamping hišic podjetja Sava Hotels & Resorts, turistična vas Garden Village Bled, eko kampa Adrenalinček in NaturPlac na Škali, mladinska hotela Pliskovica in Punkl, zelena vas Ruševec in Hiške slovenske Istre. Večinoma gre za majhna podjetja, ki verjamejo v zelene zgodbe – te so tudi skladne z njihovim načinom življenja – in ustvarjajo produkte, ki so celostno zeleni.
Certificirane nastanitve imajo znaka EU marjetica in Green Globe, za kmetije pa je na voljo poseben označevalni sistem. Poleg omenjenih certifikatov ponudniki uvajajo ISO standard 14001, zaslediti je mogoče tudi certifikate Bio Hotels – slednjega ima kot edino v Sloveniji ekološko posestvo Trnulja –, Ehc (Eco hotels certified) in Austria Bio Garantie.
Največ ekoturističnih ponudnikov je v segmentu ekoloških turističnih kmetij z nastanitvijo. Konec lanskega leta jih je bilo 14, medtem ko je vseh turističnih kmetij z nastanitvijo 453. Gre za turistične kmetije, ki so pridobile znak za specializirano ponudbo ekološke turistične kmetije. Pravilnik o specializaciji jih opredeljuje kot kmetije, ki ponujajo zdravo bivalno okolje in ekološko pridelano hrano, za katero imajo certifikat pooblaščene kontrolne organizacije. Postopek za pridobitev znaka vodi tričlanska komisija pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije.
Ni zanimanja za marjetico
Druga oblika uradnega dokazila o »zelenosti« je znak za okolje EU okoljska marjetica, ki je prostovoljen in osnovan na tržni osnovi. Odlikuje izdelke oziroma storitve, ki zadovoljujejo visoke okoljske standarde in merila glede uporabnosti. Namen meril je določiti omejitve za glavne vplive na okolje, ki izhajajo iz treh faz v življenjskem krogu turistične nastanitvene storitve ali kampa (nakup, zagotovitev storitve in odpadki). Gre predvsem za omejevanje porabe energije, vode, nastalih odpadkov, spodbujanje uporabe obnovljivih virov in snovi, ki so manj nevarne za okolje ter spodbujanje okoljske komunikacije in izobraževanja.
V Sloveniji ima okoljsko marjetico šest ponudnikov: hotela Savica Bled in Wellness Park Laško, kamp Koren, terme Dobrna in Snovik in turistična kmetija Urška. Znak turističnim nastanitvam in storitvam kampov podeljuje Agencija RS za okolje. Kljub temu da projekt EU marjetica poteka že od leta 2008, in ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo sofinancira stroške vstopa v shemo, število certificiranih ponudnikov pomeni samo pol odstotka vseh nastanitvenih objektov v Sloveniji. V celoti niso bile razdeljene tudi junija lani razpisane subvencije v višini 28.000 evrov, zato je v začetku septembra predvideno še eno odpiranje vlog.
Pri javni agenciji Spirit Slovenija kot enega od pomembnih razlogov za majhno število certificiranih ponudnikov za EU marjetico navajajo, da certifikat zelo natančno pokrije steber okoljskih vplivov, ki pa so povezani z natančnim urejanjem vseh področij zmanjševanja vplivov na okolje. Razlog za manjšo vključitev ponudnikov v certifikacijsko shemo Green Globe pa so predvsem veliki stroški.
»Sicer pa je treba glede stanja na področju certificiranja ponudnikov poudariti, da podjetja pogosto nimajo celostnih sistemov trajnostnega menedžmenta na področju okoljskega stebra ali celotnega področja turizma, temveč uvajajo posamezne korake. Večinoma gre za zmanjšanje porabe energije in vode in uvajanje lokalne hrane. Izpostavljajo, da gre na eni strani za to, da so gostje vse bolj okoljsko ozaveščeni, na drugi strani pa je seveda zelo pomemben stroškovni vidik, in predvsem na tem področju vidijo smiselnost in konkretne učinke,« navaja situacijska analiza Zelene sheme slovenskega turizma.
Certifikat Green Globe je razširjen v več kot 80 državah po svetu in temelji na mednarodno sprejetih kriterijih za trajnostno sonaravno delovanje in upravljanje v turizmu. Podpira vse stebre trajnostnega turizma: trajnostno upravljanje, družbo in gospodarstvo, kulturno dediščino in okolje. Edini slovenski hotel s tem certifikatom je Bohinj Park Hotel, eco resort & spa, medtem ko so apartmaji v naravi Ortenia iz Podčetrtka v postopku pridobitve znaka. Znak ima tudi turistična agencija Liberty International.
Direktor bohinjskega ekohotela Anže Čokl je v komentarju o ravni slovenske ekološke turistične ponudbe nakazal tako neambicioznost ponudnikov turističnih namestitev kakor na še ne dovolj visoko okoljsko ozaveščenost uporabnikov turističnih namestitev. »Ekološki potencial gotovo obstaja, vendar sama ekološka namestitev ni dovolj. Trenutno je ekologija v modi, v prihodnosti pa bo okoljevarstvo postalo nekaj samoumevnega, enako velja za energetsko varčno gradnjo. Nekaj časa še potrebujemo, da se v glavah ljudi spremeni mišljenje in nam postanejo pomembne vrednote, kot so okolje, narava, zdravje in mir. Razširila se bo turistična ponudba, ki je dolgoročno vzdržna in ji bo v interesu, da zaživi z okoljem ob upoštevanju lokalne tradicije, prebivalcev in dediščine – v tem pa je bistvo trajnostnega razvoja. Če nekdo kupi ali na zeleno pobarva lopo, nanjo napiše EKO, ponudi domače kislo mleko in v krogu na vrtu sprehaja kravo, to ni to.«
Zelena shema
Majhno število ponudnikov, vključenih v ekološke certifikacijske sheme zelenega turizma je tudi posledica premajhne prepoznavnosti oziroma promocije posameznih shem. Tu bi morala nalogo opraviti država, ki pa je začela organizirano spodbujati razvoj in trženje zelenega turizma šele leta 2009. Takrat je Slovenska turistična organizacija (STO) dosegla konsenz s slovenskim turističnim gospodarstvom, da aktivno stopi na pot zelenega turizma, STO je sprejela strateške usmeritve delovanja na področju trajnostnega turizma, tematika zelenega turizma pa se je dokončno uvrstila med najpomembnejše teme slovenskega turizma, pove Livija Kovač Kostantinovič iz javne agencije Spirit Slovenija.
Dolgo se je govorilo o potrebi po nacionalni zeleni certifikacijski shemi, ki bi uredila sistem spremljanja stanja in vrednotenja trajnostnega turizma na nacionalni ravni ter usmerjala in motivirala ponudnike. Primeri iz drugih držav kažejo, da takšne sheme dolgoročno izboljšujejo položaj držav kot turističnih destinacij na domačem in tujih trgih.
Lani je Spirit Slovenija v sodelovanju s ponudniki in strokovnjaki s področja trajnostnega turizma s ciljem hitrejšega uvajanja trajnostnih poslovnih modelov vendarle pripravil Zeleno shemo slovenskega turizma, ki sloni na evropskih in globalnih kriterijih zelenega turizma. Gre za sistem, ki »bo pod krovnim dežnikom znamke Slovenia Green združil vsa prizadevanja za trajnostni razvoj, omogočal primerjavo z ostalimi zelenimi destinacijami po svetu, hkrati pa dodal nacionalni značaj, ki bo omogočal lažje pozicioniranje zelene Slovenije na globalnem zemljevidu«.
Znak Slovenia Green bodo lahko dobile turistične destinacije in ponudniki, ki bodo izkazali trajnostno poslovanje. Na povabilo poziva k oddaji prijav za pridobitev znaka, ki ga je Spirit Slovenija objavil v prvih dnevih junija, se je doslej odzvalo 16 destinacij. Prijavljeni partnerji so že začeli izvajati dejavnosti, ki bodo končane do začetka septembra.
Sledili bodo priprava poročil in ocenjevanje ter sestava zaključnega dokumenta, ki bo podlaga za certifikacijo. Postopki certifikacije pilotnih destinacij in s tem pridobitev znaka Green destination bodo končani predvidoma do začetka prihodnjega leta. V prihodnjih letih se bodo tem destinacijam pridružile nove, glede na dosedanji odziv destinacij in zainteresiranost občin pa pri Spiritu Slovenija upajo na vsaj deset certificiranih destinacij na leto.
