Zaradi ribiških mrež nekatere vrste kitov in delfinov blizu roba izumrtja
Pri nas k sreči ni veliko primerov, da bi se delfini ujeli v ribiške mreže.
Odpri galerijo
FOTO: Tilen Genov, Društvo Morigenos
Mednarodna skupina znanstvenikov je v pregledni raziskavi opravila pregled stanja različnih vrst in populacij delfinov ter drugih malih kitov po svetu. Ugotovili so, da so glavni razlog za ogroženost teh vrst stoječe ribiške mreže, ki vsako leto ujamejo in ubijejo več sto tisoč morskih sesalcev, so sporočili iz slovenskega društva za morske sesalce Morigenos. Največji problem so na območju Afrike, Azije in Južne Amerike, čeprav Evropa ni izvzeta.
Raziskovalci in naravovarstveniki že 30 let poskušajo razviti mreže, ki bi se jim delfini in kiti lahko uspešno izognili ali pa se iz njih rešili, a dobre rešitve za zdaj še ni. Prav tako so vlade različnih držav pozvali, da sprejmejo strožje ukrepe glede uporabe tovrstnih mrež, a je takšne ukrepe v praksi izredno težko izvajati, še posebej v državah tretjega sveta.
V raziskavi, v kateri je sodeloval tudi Tilen Genov iz društva Morigenos, so ugotovili, da se trenutno 11 vrst malih kitov nevarno hitro približuje izumrtju.
»V pregledu so uporabili podatke o velikosti populacij kitov in delfinov, populacijskih trendih in ulovu morskih sesalcev v ribiške mreže po svetu. Jangceški rečni delfin, vrsta rečnega delfina na Kitajskem, je skoraj zagotovo izumrl. Kalifornijska rjava pliskavka, ki živi le na izredno majhnem območju v zgornjem Kalifornijskem zalivu v Mehiki, trenutno šteje manj kot 20 živali in je na robu izumrtja. Dolgoročni obeti za atlantskega belega delfina ob zahodni obali Afrike so precej slabi. Prognoza je slaba tudi za novozelandsko kratkogobčno pliskavko, ki živi le ob obalah Nove Zelandije, za tajvanske bele delfine, jangceško brezplavuto pliskavko, tri vrste azijskih rečnih delfinov in baltsko rjavo pliskavko. V vseh primerih je glavni dejavnik ogrožanja prav ujetje v ribiške mreže,« so v društvu povzeli študijo, objavljeno v znanstveni reviji Endangered Species Research.
»Mnoge od teh vrst bodo izginile, če se bodo te mreže še naprej uporabljale v takem obsegu,« je povedal Robin Baird, morski biolog iz Cascadia Research Collective, ZDA, ki ni sodeloval pri raziskavi. Toda poudaril je, da to zahteva »politični pogum«, saj to pomeni težke in nepriljubljene odločitve.
Tilen Genov iz društva Morigenos, sicer član skupine strokovnjakov za kite pri Mednarodni zvezi za varstvo narave (IUCN Cetacean Specialist Group), pa je pojasnil, da se tudi pri nas občasno kakšen delfin ujame v ribiško mrežo. »Kadar se to zgodi, nas ribiči praviloma sami pokličejo. Z njimi res dobro sodelujemo. Prav tako za zdaj ni videti, da bi populacija delfinov pri nas upadala.«
Raziskovalci in naravovarstveniki že 30 let poskušajo razviti mreže, ki bi se jim delfini in kiti lahko uspešno izognili ali pa se iz njih rešili, a dobre rešitve za zdaj še ni. Prav tako so vlade različnih držav pozvali, da sprejmejo strožje ukrepe glede uporabe tovrstnih mrež, a je takšne ukrepe v praksi izredno težko izvajati, še posebej v državah tretjega sveta.
V raziskavi, v kateri je sodeloval tudi Tilen Genov iz društva Morigenos, so ugotovili, da se trenutno 11 vrst malih kitov nevarno hitro približuje izumrtju.
»V pregledu so uporabili podatke o velikosti populacij kitov in delfinov, populacijskih trendih in ulovu morskih sesalcev v ribiške mreže po svetu. Jangceški rečni delfin, vrsta rečnega delfina na Kitajskem, je skoraj zagotovo izumrl. Kalifornijska rjava pliskavka, ki živi le na izredno majhnem območju v zgornjem Kalifornijskem zalivu v Mehiki, trenutno šteje manj kot 20 živali in je na robu izumrtja. Dolgoročni obeti za atlantskega belega delfina ob zahodni obali Afrike so precej slabi. Prognoza je slaba tudi za novozelandsko kratkogobčno pliskavko, ki živi le ob obalah Nove Zelandije, za tajvanske bele delfine, jangceško brezplavuto pliskavko, tri vrste azijskih rečnih delfinov in baltsko rjavo pliskavko. V vseh primerih je glavni dejavnik ogrožanja prav ujetje v ribiške mreže,« so v društvu povzeli študijo, objavljeno v znanstveni reviji Endangered Species Research.
»Mnoge od teh vrst bodo izginile, če se bodo te mreže še naprej uporabljale v takem obsegu,« je povedal Robin Baird, morski biolog iz Cascadia Research Collective, ZDA, ki ni sodeloval pri raziskavi. Toda poudaril je, da to zahteva »politični pogum«, saj to pomeni težke in nepriljubljene odločitve.
Tilen Genov iz društva Morigenos, sicer član skupine strokovnjakov za kite pri Mednarodni zvezi za varstvo narave (IUCN Cetacean Specialist Group), pa je pojasnil, da se tudi pri nas občasno kakšen delfin ujame v ribiško mrežo. »Kadar se to zgodi, nas ribiči praviloma sami pokličejo. Z njimi res dobro sodelujemo. Prav tako za zdaj ni videti, da bi populacija delfinov pri nas upadala.«
