Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenija ima 37 odstotkov ozemlja v območjih Nature 2000, vendar to dojema kot breme, ne kot korist in priložnost. Kljub temu da trajnostno upravljanje naravnih območij dokazano prinese bistveno več kot betoniranje in škropljenje s pesticidi.
»Slovenec se težko pohvali, a če se že, bo povedal, da je Slovenija prekrasna dežela z bogato kulinariko in močno tradicijo. Kaj dela našo deželo prekrasno – narava, natančneje naša biotska raznovrstnost, ki je posuta s številnimi (več kot 850) endemiti – vrstami, ki jih najdemo le v Sloveniji. Tudi kakovostna hrana, ki ne ogroža kakovosti vode, lahko zraste le v biotsko raznovrstnem okolju, ki spoštuje tradicijo namesto hitrega zaslužka,« ob dnevu biotske raznovrstnosti pravijo na zavodu za varstvo narave.
Dodajajo, da je resničen kapital Slovenije njena narava. »Če imamo ohranjeno naravo, imamo vse, kar ljudje v resnici potrebujemo. Žal naravo gledamo skozi kratkotrajno udobje, a za kakovostno življenje potrebujemo čisto vodo, čist zrak, kakovostno hrano in bivalne prostore iz naravnih materialov ter energijo, ki jo imamo v Sloveniji in za Slovence dovolj. Vse drugo je vredno modrega premisleka,« še pravijo.
Neznanje in prazne besede
22. maj je svetovni dan biotske raznovrstnosti. Svet se pripravlja na trajnostno razvojno strategijo 2015–2030. Svet in z njim Slovenija sta se že pred leti odločila za »zeleni turizem« in v zadnjem času velikokrat poslušamo o trajnostnem razvoju. »Strokovnjaki s področja naravovarstva se vsake takšne izjave razveselimo, a kaj kmalu ugotovimo, da gre vse prevečkrat samo za všečno izražanje. Morda tisti, ki o tem govore, resno mislijo, a jih, kot kaže, premalo v naši državi razume, kaj so želeli povedati, ali pa smo preprosto tako zelo prepojeni z neznanjem in željo po zaslužku, da na našo naravo in posledice, ki ji jih zadajamo, v trenutku pozabimo. Naj opomnimo – narava bo preživela, kajti narava je obstajala že pred človekom in žive organizme najdemo tudi tam, kjer človek že zdavnaj ne more več živeti. Ljudje smo tisti, ki potrebujemo ohranjeno naravo in Slovenci smo tisti, ki bomo svojo naravo, svoj največji kapital ohranili ali pa je ne bomo. Znanje, da država sledi razvoju in hkrati plemeniti svoj kapital, imamo. Smo pa naravovarstveniki številčno šibki, finančno podhranjeni, prijela se nas je nekakšna »hipijevska poza«, ker na teren ne hodimo s kravatami in kostimi, ker medijsko nismo zanimivi, saj imamo zanje premalo odmevne zgodbe,« še opozarjajo na zavodu.
Slovenija je bogatejša
Na svetu je več kot 12 milijonov različnih vrst živih bitij, od tega v Sloveniji med 50.000 in 120.000 različnih vrst. Slovenija ima 37 odstotkov ozemlja v omrežju Nature 2000 (EU v povprečju 18 odstotkov) in 12 odstotkov ozemlja v zavarovanih območjih. »S pomočjo vrednotenja ekosistemskih storitev smo preračunali, da nam območje Lovrenških jezer, veliko slabih 90 hektarov, v primeru trajnostnega izkoriščanja v obdobju 50 let prinese 191 milijonov evrov, medtem ko pri intenzivnem izkoriščanju in pozidavi v petdesetih letih iz tega območja dobimo 38 milijonov evrov, po tem času pa izkoriščanje sploh ni več mogoče. Naslednja primerjava je nam vse prevečkrat samoumevna pitna voda, ki jo lahko kakovostno očisti le ohranjena narava. Liter ustekleničene vode stane približno 0,7 evra, voda iz pipe pa približno 0,0005 evra. Človek naj bi popil 1,5 litra vode na dan. Če jo kupujemo, je to 390 evrov na leto, medtem ko nas pitje vode iz pipe stane okrog 0,3 evra, kar je več kot tisočkrat manj,« pojasnjujejo na zavodu za varstvo narave. Za pristnejši stik z naravo in njenim bogastvom bodo jutri, 23. maja, organizirali pohod po Ljubljanskem barju, v nedeljo kolesarjenje ob reki Iški, 29. maja voden ogled po Koščevi poti v Jovsih, 3. junija voden pohod po Kobilah na Gorjancih, 12. in 13. junija pa Bio Blitz, 24 ur z reko Muro v Veržeju,
Narava v Evropi slabo zavarovana
Večina življenjskih okolij in vrst v Evropski uniji nima najboljšega varstvenega statusa kljub nekaterim pomembnim izboljšavam za določene vrste rastlin in živali v zadnjih letih, ugotavlja Evropska okoljska agencija (EEA). Osrednjo vlogo v evropski politiki zaščite biotske raznovrstnosti in narave imata direktivi o pticah in habitatih, ki sta tudi osnova za območja Natura 2000.
Hans Bruyninckx, izvršni direktor EEA, je dejal, da so rezultati poročila mešani, vendar jasni. »Ukrepi zavarovanja delujejo, če so ustrezno uvedeni. Tako izboljšajo status habitatov in vrst. Vendar so take izboljšave omejene in razdrobljene, evropska biotska raznovrstnost še vedno upada, pritiski nanjo pa se nadaljujejo. Spoznati moramo tudi, da ukrepi varovanja biotske raznovrstnosti vzamejo veliko časa, če hočemo kaj zares spremeniti. Zato je treba okrepiti naše napore in dejanja,« pravi prvi mož EEA.
Nekaj več kot polovici vrst ptic v EU ne grozi izumrtje. Pravzaprav so se populacije več vrst povečale. Po habitatni direktivi so ugodne razmere le v 16 odstotkih habitatov za le 23 odstotkov vrst živali in rastlin. Kar 77 odstotkov življenjskih okolij in 60 odstotkov vrst je ocenjenih za neugodne. Poleg tega so se populacije velikih plenilcev malce povečale, vendar le na omejenih območjih in na evropski ravni. Pri tem velja spomniti, kaj se je v nekaterih državah zgodilo s slovenskimi medvedi.
Cilj ustavitve izgubljanja biotske raznovrstnosti bo težko dosegljiv, saj je v dobrem stanju ali v izboljševanju le 21 odstotkov habitatov in 28 odstotkov vrst. Cilj, da bi k izboljšanju razmer prispevalo tudi kmetijstvo in gozdarstvo, se ne uresničuje. Nasprotno – največje grožnje so še vedno kmetijstvo, kanaliziranje rek in betoniranje jezer in črpanje vode.
