Ozonsko plast ščitimo, a ogrožamo podnebje

Ljubljana – Slovenija je pred 15 leti postala razvita država, ki ne proizvaja in ne uvaža ozonu škodljivih snovi. Od začetka leta je prepovedano tudi vzdrževanje opreme za hlajenje, klimatizacijo in toplotnih črpalk s klorofluoroogljikovodiki (CFC).

Ozonska plast je naravna sestavina ozračja, če bi vso razprostrli na gladino morij pri nič stopinjah Celzija, bi bila plast debela le od dva do pet milimetrov. Ta plast je po besedah Tanje Cegnar z Agencije za okolje najgostejša od 14 do 25 kilometrov nad tlemi, ustavi pa vse energijsko najmočnejše ultravijolično sevanje (UVC) in 95 odstotkov UVB. Sevanje UVA pride skoraj v celoti skozi ozonsko plast, ustavi se ga le pet odstotkov. Ultravijolično sevanje je po moči med vidno svetlobo in rentgenskimi žarki, če večine ozonska plast ne bi ustavila, življenje na Zemlji ne bi bilo mogoče. Ob ekvatorju, kjer je zrak toplejši, je ozonska plast redkejša, proti poloma pa se gosti. Odstotek manj ozona pri tem pomeni 1,3 odstotka močnejše UV-sevanje. Močnejše sevanje (enak učinek ima tudi umetno ultravijolično sevanje) pa povzroči več hudih težav, kot sta kožni rak in katarakta.

Vročina redči ozonsko plast ...

Reden pojav sta tudi ozonski luknji nad poloma, nad Antarktiko največji obseg dobi septembra, nad severnim polom pa marca. Leta 2011 je nad severnim polom zazijala kar izrazita luknja, kar je strokovnjake precej presenetilo, saj so že takrat v zrak spustili zelo malo CFC. »Lani pa smo imeli izrazito oslabitev ozonske plasti nad srednjo Evropo. To so pojasnili s tem, da smo začeli z nadomestki CFC izpuščati zelo toplogredne pline. To kaže, da se ne smemo zaleteti z nekaterimi odločitvami,« pravi Cegnarjeva.

Tudi Evropska okoljska agencija (EEA) opozarja, da zmanjšanje izpustov CFC ni povsem pozitivna zgodba. »Pravzaprav je posredno vodila do novih težav. Fluorirani plini (F-plini) so bili uvedeni na mnogih področjih, ne uničujejo ozonske plasti, so pa toplogredni. Še huje, nekateri F-plini imajo do 23.000-krat hujši toplogredni učinek kot ogljikov dioksid. Res je teh izpustov malo, vendar so se od leta 1990 izrazito povečali,« pravijo v EEA.

Irena Koteska iz Urada za varstvo okolja in narave je povedala, da Slovenija ne proizvaja ozonu škodljivih snovi, od leta 1996 je prepovedan uvoz teh snovi, od 1. januarja letos pa tudi vzdrževanje opreme za hlajenje in za klimatizacijo ter toplotnih črpalk, ki še imajo te snovi. V bazi imajo 10.000 naprav, ki imajo po več kot tri kilograme plinov, od tega jih ima 2100 še približno 50 ton ozonu škodljivega plina HCFC (R22).

... a gosti ozon pri tleh

Sončno toplo vreme tanjša ozonsko plast, po drugi strani pa je nujna sestavina nastajanja talnega ozona, škodljivega za ljudi, živali in rastline. Mateja Nadbath z Arsa je povedala, da smo imeli letos drugo najtoplejše poletje od leta 1961, bilo je dve stopinji bolj toplo od dolgoletnega povprečja. Spojine za nastajanje talnega ozona, ogljikovodike in dušikov dioksid, prispeva zlasti promet.

Letošnje poletje (meteorološko se je končalo z avgustom, koledarsko še traja) je bilo tudi podpovprečno namočeno, padlo je 11 odstotkov manj dežja kot v dolgoletnem povprečju. Tako je lahko nastalo tudi več talnega ozona.