Tiskane izdaje
Ljubljana – Podatki o vremenu, o vlažnosti tal, napovedi ekstremnih dogodkov in drugem se morajo približati uporabnikom, ugotavljajo agrometeorologi v Ljubljani. Tudi zato bo agencija za okolje v prihodnjih tednih organizirala posvete s kmetijskimi svetovalci.
Kmetijstvo prispeva k emisijam, ki povzročajo segrevanje planeta, tako z izpusti ogljikovega dioksida in zlasti metana kot s spremembami rabe tal, pri čemer je najhujše požiganje gozdov za ureditev plantaž. Po drugi strani pa je kmetijstvo zelo odvisno od podnebja. Pridelke uničuje ekstremno vreme, dogajajo pa se tudi spremembe v rastnih sezonah. »Ne zgolj suše, na pridelavo vplivajo tudi vročinski ekstremi, ki jih v 75 odstotkih lahko pripišemo človeku. Vročinski val v Rusiji leta 2010 pa tudi evropski vročinski val leta 2003 sta imela velike negativne ekonomske posledice za Evropo. Težava je, da bodo poletja, kot sta bili v letih 2003 in 2010, do leta 2040 kar normalna. V srednji Evropi bodo suše trikrat pogostejše, kot so zdaj,« je povedal Blaž Kurnik iz Evropske okoljske agencije (EEA).
Suše bodo trikrat pogostejše.
Rastna sezona se daljša
Evropa se segreva že zadnjih 50 let, trend je jasen. V 40 letih se je rastna sezona v Evropi podaljšala za 10 dni, žito denimo na vsakih deset let zacveti dva dni prej. Kurnik je dodal, da podnebne spremembe ob tem že vplivajo na zmanjšanje pridelka v južni Evropi. Sever bo imel nekaj koristi s toplejšim podnebjem, vendar Kurnik svari pred prevelikim zadovoljstvom, saj bo ekstremnega vremena več, posamezna leta pa bodo lahko vremensko povsem različna od drugih.
Na severu se ne smejo preveč veseliti segrevanja, pravi Blaž Kurnik. Foto Roman Šipić/Delo
Tako je bilo poletje 2014 na Poljskem najtoplejše do zdaj, vendar so imeli tudi veliko padavin in rekordno pridelavo poljščin. Lansko poletje je bilo tudi toplo, vendar je bilo padavin malo, pridelava je bila tako zelo nizka, Poljska pa je morala uvoziti več hrane.
Sateliti omogočajo napovedi
Wolfgang Wagner iz dunajske univerze za tehnologijo je opozoril, da bolj ko so razmere katastrofalne, več je skeptičnih politikov. Po drugi strani pa dobivajo čedalje več podatkov, ki jih pošilja zlasti več satelitov. Resolucije se izboljšujejo, za bližnjo prihodnost pa je Wagner napovedal tudi preverjanje vlažnosti tal. To bodo podatki, ki bodo osnova za napovedi suš in podobnega. »Napredek v tehnologijah in storitvah je velikanski, vendar ljudje tega še ne uporabljajo, raje vprašajo soseda, kot so to počeli včasih,« je Wagner načel prvo težavo.
Podatki morajo biti jasni in preprosti, pravi Mariko Fujisawa. Foto Roman Šipić/Delo
»Načrti za pametno podnebno kmetijstvo in za nacionalne načrte prilagajanja morajo biti podprti z robustnimi podatki. Nujno je boljše razumevanje trendov iz preteklosti, kakšne posledice imajo podnebne spremembe na vodo, pridelke in gozdove, da lahko predvidimo dogajanje v prihodnosti in izračunamo tudi ekonomske posledice,« je povedala Mariko Fujisawa iz Organizacije za hrano in kmetijstvo v Združenih narodih (FAO). Zato so pripravili več spletnih orodij, glavni pa je portal MOSAICC. »Če ste pripravljeni na kakršno koli sodelovanje, smo odprti,« je povedala predstavnikom meteoroloških služb. Andreja Sušnik iz Arsa je opozorila, da imamo tudi pri nas dobre meteorološke podatke, nimamo pa dobrih podatkov o učinkih vremenskih dogodkov.
Nujno je sodelovanje
»Kmetijstvo niso le poljščine, so tudi gozdovi, reja živali in ribištvo. Na svetu bo leta 2030 že 8,5 milijarde ljudi, 2050 bo ljudi 9,7 milijarde, do 2100 pa že več kot 11 milijard. Poraba hrane se bo ob tem povečala za 60 odstotkov, podnebje pa se segreva, obdobje med 1983 in 2010 je bilo najtoplejše v najmanj 1400 letih. Razlika med segrevanjem za dve ali za 1,5 stopinje Celzija je velika,« je opozorila Marina Baldi iz IBIMET-CNR iz Rima.
Zato je nujno izboljšanje napovedi ekstremnih dogodkov, napovedi za daljše časovno obdobje, pa tudi podatkov o rabi vode. »Nekaj je še pomanjkljivosti, vendar se podatki izboljšujejo. Pri tem je zelo pomemben odziv kmetov oziroma komunikacija z uporabniki teh podatkov,« je dodala Baldijeva. Ob tem je predstavila orodje 4Crop, katerega podlaga je ideja povezovanja vseh v regiji in odprtega dostopa. V takem sodelovanju lahko pripravijo tudi napovedi vročinskega stresa za proizvajalce mleka.
Sušnikova je dodala, da bodo meteorologi pri nas še v tem mesecu opravili vrsto sestankov s kmetijskimi svetovalci. »Pričakujem, da bodo zraven in bodo povedali, kakšne podatke zares potrebujejo. To je zelo pomembno,« pravi Sušnikova, ki vodi tudi Center za sušo za jugovzhodno Evropo.
Verjetnost, ne da ali ne
»V Evropi različne službe vlagajo milijarde v te podatke, ljudje pa gredo kar na strani Nase,« je bilo slišati v razpravi. Wagner je dodal, da Evropa prednjači po podnebnih podatkih, skupnost uporabnikov pa še ni razvita. Kar 90 odstotkov denarja gre sicer za satelite, ki so zelo pomembni, smešno pa je, da včasih zmanjka denarja za zadnjo fazo, ko bi moral nekdo podatke obdelati, da bi bili primerno jasni in preprosti za širšo uporabo. Gregor Gregorič iz Arsa pa je opozoril, da hočejo uporabniki odgovor da ali ne, denimo ali bo jutri deževalo ali ne, meteorologi pa jim lahko odgovorijo s podatkom o verjetnosti. »Ali bomo mi obdelali podatke tako, da bomo odgovorili da ali ne, ali pa se bodo uporabniki naučili bolje razumeti verjetnost,« je dejal Gregorič.
Konference prinašajo tudi več koristi, ki niso takoj vidne. Foto Roman Šipić/Delo
Težave pa so tudi s kadri. Arso ima že deset let omejeno zaposlovanje, mladih, ki bi lahko oblikovali privlačne predstavitve podatkov, oblikovali posebne storitve za posamezne uporabnike in podobno, tako niso sprejemali v službo. Po drugi strani Slovenija premalo izkorišča doseženo, tudi sedež centra za sušo. S tem bi namreč v sedanjih razmerah lahko marsikje sodelovali pri odločitvah. Nihče niti resno ne upošteva koristnosti konferenc, kjer različne organizacije predstavljajo novosti in projekte, poleg turističnih seveda, saj udeleženci pogosto ostanejo v Sloveniji še kakšen dan več. Srečanja namreč prinašajo nove zamisli, dogovore o sodelovanju v evropskih projektih in še marsikaj.
Ogljični odtis v Maroku
Tudi v Marakešu v razpravi o ugotavljanju učinka človekovih dejavnosti. Med temi je tudi izračun okoljskega odtisa (Ecological Footprint), ki bi lahko pomagal, da države izpolnijo svoje zaveze za omejitev globalnega segrevanja na dve stopinji Celzija. »V času, ko neto emisije igrajo ključno vlogo, je okoljski odtis koristnejše orodje kot kdaj prej, saj omogoča celovite primerjave konkurenčnih dejavnosti oziroma ukrepov. Odtis lahko odgovori na veliko vprašanj, denimo, ali naj določeno površino pogozdimo, da bo vsrkavala ogljikov dioksid, ali naj jo spremenimo v polja za pridelavo hrane za čedalje več ljudi. Jo mogoče lahko urbaniziramo? Uspešnost odločitev je odvisna od upoštevanja celovitih podatkov, Ekološki odtis pa je merilo, ki državam to omogoča,« pravijo v Global Footprint Network.
Mreža se je srečala s sredozemsko pobudo, da bi skupaj na več dogodkih promovirali naravne rešitve, poleg tega pa se naučili bolje oceniti in zlasti bolje predstaviti pomembno vlogo naravnih ekosistemov v boju proti podnebnim spremembam. V modrem načrtu pa se bodo 15. novembra posvetili trajnostnim strategijam v Sredozemlju. Predstavili bodo regionalno porabo naravnega kapitala, preverili obstoječe trajnostne strategije, zraven pa predlagali merila za nadzor več gospodarskih sektorjev, zlasti pa turizma, ribištva in energetike na morju.
