Tiskane izdaje
Ljubljana – »Ne glede na to, kako dobro bo svet nadziral izpuste toplogrednih plinov, se bo podnebje še naprej spreminjalo. Svet še ni občutil niti polnega učinka današnje ravni toplogrednih plinov,« opozarjajo v Umanoteri.
Dosedanji izpusti so v zadnjem stoletju povzročili dvig povprečne globalne temperature na zemeljskem površju za 0,7 stopinje, njihov vpliv pa se bo nadaljeval vsaj še stoletje. Slovenija se segreva še hitreje od svetovnega povprečja, v zadnjih 50 letih je bil izmerjen dvig povprečne temperature za 1,7 stopinje Celzija. Zmanjšala se je višina snežne odeje in povečalo trajanje sončnega obsevanja. Število vročih dni s temperaturo nad 30 stopinj Celzija se je močno povečalo.
Prilagajanje na podnebne spremembe je ključni dejavnik prihodnje blaginje prebivalcev Slovenije. Zato je Umanotera v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse izbrala občino Ajdovščina kot dobro prakso prilagajanja na podnebne spremembe na občinski ravni ter male večnamenske zadrževalnike vode kot naravne ukrepe za upravljanje voda, ki lahko med mokrim obdobjem zadržujejo vodo v krajini, ob poplavah pa upočasnijo poplavne valove.
Ekstremi so pogostejši
»Prilagajanje na podnebne spremembe pomeni prilagajanje na višje temperature zraka v vseh letnih časih, višje temperature tal, rek, jezer in morja, poletne vročinske valove, bolj pogoste suše in bolj pogoste ter intenzivne poplave, pogostejše zelene zime, spremenjen rečni režim in gladino podtalnice ter nenavadne vremenske vzorce. Glede na pojavnost posledic podnebnih sprememb v Sloveniji so najnujnejši ukrepi prilagajanja v sektorjih kmetijstva in upravljanja voda. Ukrepi prilagajanja dosežejo svoj polni učinek, če so stroškovno učinkoviti in izkoriščajo tudi mogoče koristi podnebnih sprememb,« pojasnjujejo v Umanoteri.
V Vipavski dolini so prilagojeni na močan veter. Foto Jože Suhadolnik/Delo
Slovenija celovite državne strategije prilagajanja še nima. Zato je pomembno, da občine izkoristijo možnost povečanja svoje odpornosti. V občini Ajdovščina prihaja do zelo raznolikih vremenskih ekstremov, od poplav, zemeljskih plazov, močne burje, ekstremne suše in žleda do požarov v naravi.
Tropske rastline uspevajo
Lani so na občinski njivi preizkusili gojenje vrste tropskih in subtropskih rastlin. Zrasli so afriška kumara, sladki krompir, okra, andska jagoda, muškatna buča, maslenka in druge jedilne buče ter lubenica. Nove sadne vrste pa so dobile prostor v poskusnem nasadu ob centralni čistilni napravi, kjer je bilo zemljišče pripravljeno in urejeno z namakalnim sistemom. Posadili so asimino, goji jagodo, sibirsko borovnico, mini kivi, aronijo, žižulo, dren, murvo in mandelj. Poskus je z uspešno rastno sezono večine rastlin dokazal, da je že zdaj mogoče diverzificirati kmetijsko pridelavo z rastlinami iz toplejših podnebij.
Temperature so že dovolj visoke za eksotiko. Foto Blaž Samec/Delo
Zadrževalniki so nuja
Po eni strani je zadrževanje vode v krajini pomembno za preskrbo z vodo tudi v sušnih mesecih, po drugi strani pa je treba preprečiti rušilne učinke poplav ob dolgotrajnejših obilnih padavinah. Vodotoki so obenem tudi habitati, ki so za njihove »prebivalce« uporabni le, če se v njih odvijajo naravni procesi. Primer večnamenskega zadrževalnika te vrste je v Podutiku pri Ljubljani na potoku Glinščica, ki ima tudi usedalnik in umetno mokrišče za čiščenje onesnažene vode, ki priteka iz okoliških naselij in vrtov.
