Tiskane izdaje
Ljubljana – V stavbah preživimo od 80 do 90 odstotkov časa, zato ima gradbeni sektor pri prenovi stavbnega fonda izjemno priložnost, meni državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Lidija Stebernak. Okvir za delovanje je prehod v krožno gospodarstvo. Država bo za celovito prenovo namenila 117 milijonov evrov.
Večina stanovanjskih in nestanovanjskih stavb pri nas je bila zgrajena pred letom 1980, prenova pa bo morala biti celovita in trajnostna. Letos bodo na MOP pripravili koncept trajnostne gradnje in prenove. Saša Galonja iz MOP je dodal, da koncept ne bo prepisan od drugod, niti ne bo skupek že doslej napisanega in ne stvar dveh ali treh ljudi, temveč prava slovenska platforma. Po prenovi naj bo zmanjšana potreba po energiji, drugo je čim večja raba obnovljivih virov ali pa čim bolj učinkovita raba fosilnih goriv.
Sabina Jordan iz ZAG je priporočila uporabo analize celotnega življenjskega kroga stavbe, takšne baze podatkov v tujini že obstajajo, pri nas pa še ne. To pomeni vse, od vgrajene energije v stavbo, obratovanja do razgradnje.
Po mnenju Neže Močnik iz Veluxa pa bi moralo biti prvo vodilo pri prenovi izboljšano bivalno udobje in zdravje. To lahko opišemo s toploto poleti in pozimi, akustiko, kakovostjo zraka in tudi osvetljenostjo, ki vpliva na videz. Prihranek energije bi moral biti le dodatek. Do priprave kazalnika bivalnega udobja je še nekaj dela, vendar ga je mogoče pripraviti. »Učenci v ustrezno osvetljenih prostorih rešijo do 25 odstotkov več matematičnih nalog, ugodno bivalno okolje pa poveča učinkovitost zaposlenih za 15 odstotkov,« je pojasnila Močnikova.
»Devet od desetih sedanjih stavb bo stalo tudi leta 2050,« pravi arhitekt Tomaž Krištof, ki se zavzema za celostno obnovo socialističnih blokov iz 50. in 60. let prejšnjega stoletja. V njih so premajhna in nefunkcionalna stanovanja, poleg tega ti bloki niso potresno varni, pri čemer je ogroženih 250.000 ljudi, so energijsko potratni, v njih pa živijo ljudje, ki si prenovo najtežje privoščijo.
Prenova pred novogradnjo
»Danes te bloke zgolj oblepljajo s stiroporom, to so potemkinove prenove,« pravi Krištof, ki dodaja, da imamo pri nas najbolj prenaseljena stanovanja v EU in enega največjih deležev gospodinjstev v nezdravih stanovanjih. Na Prulah v Ljubljani so po njegovih načrtih dva bloka razširili (kvadratnega na vse štiri strani, podolgovatega spredaj in zadaj, vse z leseno konstrukcijo), s čimer so povečali njuno trdnost in potresno varnost, stanovanja, prej velika 48 kvadratnih metrov, so se povečala na skoraj 80 kvadratnih metrov, nadzidali so tudi dve nadstropji. S prodajo novih stanovanj se je prenova poplačala.
Jože Renar iz GZS je opozoril, da se je trg stanovanjske gradnje izjemno skrčil, napovedi prenove stavb pa so nezanesljive, Slovenija nima niti strategije. »Pri takšnih nihanjih je težko vlagati v znanje in kadre,« je opozoril Renar.
Ferdo Možič pa je opozoril, da bodo velike spremembe miselnosti pri novogradnjah in tudi pri prenovi stavb potrebne pri odvodnjavanju padavinske vode. V naravi odteče deset odstotkov vode, v mestih 55, na zelo urbaniziranih območjih celo 85 odstotkov. Nujno bo ločevanje odpadne vode in padavinske vode, za katero je najbolje, da ponikne tam, kjer je padla. Nekdo je pripomnil, da v Skandinaviji že obstajajo soseske, ki ločujejo tri vrste vode. Črna je fekalna, iz te pridobivajo bioplin, s tem pa ogrevajo sosesko. Za ogrevanje uporabljajo tudi toploto odpadne vode iz pomivalnih in pralnih strojev. Vso vodo sicer čistijo in jo ponovno uporabljajo, del pa je vodijo v ribnik, s katerim vzdržujejo primerno vlažnost zraka v soseski.
