Socialno podjetništvo: Pot v zdravo in trajnostno skupnost

V Sloveniji je dovolj potenciala za družbene inovacije, primanjkuje pa partnerskega sodelovanja med gospodarstvom in nevladniki.
Objavljeno
11. julij 2013 14.15
Slovenija, Ljubljana, 20.December2012, Delavnice Coworking v Kinu Šiška. Foto: Igor Zaplatil/ Delo
Barbara Pavlin, gospodarstvo
Barbara Pavlin, gospodarstvo

Ljubljana – Socialno podjetništvo, katerega končni cilj je ustvarjati zdravo in trajnostno skupnost, je vse bolj privlačen pristop za spopadanje z novimi in starimi družbenimi težavami ter izzivi. Tudi pri nas je to področje zadnje čase vse bolj privlačno, predvsem za mlade.

Socialno podjetništvo lahko ponudi odgovore na izzive človeštva, je prepričan rezidenčni akademik na Univerzi Ashoka in predavatelj socialnega podjetništva na Univerzi St. Gallen Maximillian Martin, avtor definicije socialnega podjetništva v Evropi. Vse pretekle napake družb, posameznikov in sistemov bomo popravili vsi skupaj z odločujočo vlogo posameznikov, ki razmišljajo zunaj okvirov, še dodaja. V teh posameznikih se skrivajo tudi socialni podjetniki. Martin je kot izziv našega desetletja označil pomik socialnega podjetništva iz obrobja v center delovanja podjetij in družbe. Kot cilje za leto 2020 pa je postavil, da privzamemo socialno podjetništvo za reševanje družbenih problemov.

Socialnopodjetniške pobude so inovativne poti za reševanje vprašanj na številnih področjih skupaj z zdravjem, socialnimi storitvami, izobraževanjem, okoljem, pravično trgovino in, bolj na splošno, za storitve za lokalne skupnosti.

Resno podjetništvo

V Evropi socialna podjetja zavzemajo deset odstotkov med vsemi podjetji in zaposlujejo 11 milijonov ljudi. Pri nas je ta delež pod enim odstotkom, zato je neizkoriščenih priložnosti še veliko. Zadnje čase se o socialnem podjetništvu vse več govori tudi pri nas. Kar nekaj podjetij namreč že vrsto let uspešno stopa po tej poti in so s svojim delom vzgled in navdih za tiste, ki na to pot šele stopajo.

Med njimi je tudi ŠENT – Slovensko združenje za duševno zdravje, kjer je socialno podjetništvo uveljavljeno že 20 let. Ustanovili so več socialnih podjetij, med katerimi je zavod Premiki, ki se ukvarja s svetovanjem, promocijo in razvojem dostopnega turizma. Zaposluje pretežno invalide in deluje po konceptu »dostopnega turizma za vse«. Direktorica Premikov Dolores Kores pravi, da je bila odločitev za pot socialnega podjetništva preprosta in nekako logična.

»Na ŠENT – Slovenskem združenju za duševno zdravje sem vodila različne evropske projekte, vsebinsko pa sem bila najbliže projektom, ki smo jih izvajali na področju dostopnega turizma. Po prejetju nagrade Erste fundacije za socialno integracijo na področju dostopnega turizma sem imela priložnost sodelovati na delavnicah o socialnem podjetništvu z Grameen foundation lab, Good bee – Erste bank in drugimi in kmalu ugotovila, da področje, ki jih različne organizacije spodbujajo v Jugovzhodni Evropi, v Sloveniji, predvsem pa na ŠENT, že mnogo let izvajamo.

Dostopni turizem je odlično področje, kjer se srečajo širši družbeni cilj in ekonomski učinki. Ker smo s projekti dosegali odlične rezultate, ki so presegali vsebino duševnega zdravja, se je ŠENT odločil, da bo omogočil temu področju nadaljnji razvoj v okviru samostojnega zavoda. Seveda hkrati z načeli, ki jih zastopa ŠENT, to pa je predvsem ustvarjanje novih delovnih mest za težje zaposljive, še posebno osebe s težavami v duševnem zdravju,« o začetkih govori Koresova. Za inovativnost so leta 2011 prejeli tudi nagrado turistične organizacije Združenih narodov ulysess.

Dobro premislite in poiščite mentorja

Motivacije za socialno podjetništvo res ne manjka, pravi Koresova, ki bodočim podjetnikom svetuje predvsem premislek, ali so res pripravljeni postati socialni podjetniki. »Če je odgovor na vse dileme da, bi predlagala mentorja in to, da si zagotovijo neke vrste varnost. Ne samo finančno, ampak tudi varnost v smislu podpore, ko se začnejo težave, ko gre kaj narobe. Lahko je to organizacija, posameznik ... Družbeni učinki niso igra, še manj pa ljudje, zato to ni polje za igranje, ampak resno delo s precej odgovornosti ter visokimi etičnimi in moralnimi načeli v besedi in dejanjih,« opozarja.

Šibka finančna podpora

O primerjavi na tem področju s tujino pravi, da je nehvaležna, saj se države med seboj zelo razlikujejo, prav tako njihova zgodovina, zakonodajno področje, razumevanje socialnega podjetništva. »Prednosti, ki jih v tujini večinoma vidim, so gotovo večji tržni potencial, večje sprejemanje socialnega podjetništva in njegovo razumevanje. Veliko več je tudi možnosti za pridobitev investicijskih sredstev, donacij, posojil in tako naprej. Finančna podpora je pri nas za zdaj zelo šibka, skorajda je ni,« razlaga Koresova in nadaljuje: »V Sloveniji smo tudi sprejeli zakon o socialnem podjetništvu, ki je gotovo sprožil predvsem veliko debate o socialnem podjetništvu, hkrati pa izločuje tiste, ki že vrsto let delamo na tem področju, kar seveda ni prav. Manjka nam podjetniških prijemov.«

Pri nas je socialno podjetništvo še vedno razumljeno bolj kot socialna storitev ali pa socialni transferji za brezposelne in težje zaposljive. »Verjetno bo s sprejeto strategijo več možnosti za pridobitev sredstev in drugih aktivnosti za razvoj socialnega podjetništva, vendar glede na to, da v temelju izključuje podjetja, ki že vrsto let delajo in živijo socialno podjetništvo, to preprosto ni sprejemljivo. Pomembno se mi zdi, da sprejmemo socialno podjetništvo in v bistvu celotni tretji sektor kot pomemben segment, ki zapolnjuje vrzeli med javnim in zasebnim, dobičkonosnim sektorjem,« še dodaja Koresova.

Le eden od odgovorov na krizo

Koresova kot predstavnica evropskih socialnih podjetij sodeluje v strokovni skupini evropske komisije za socialno podjetništvo GECES. Skupina ima določenih 11 prednostnih nalog, med njimi veliko aktivnosti. Letošnji največji dosežek je ustanovitev mednarodnega Sklada za investicije na področju socialnega podjetništva (EUSEF), ki bo v Sloveniji aktivno začel delovati jeseni. Pripravljajo že merila za merjenje družbenega učinka, kar bo končano do jeseni.

Pomemben segment je zaposlovanje mladih, ki ga evropska komisija izpostavlja kot enega ključnih problemov in kjer lahko socialno podjetništvo odigra pomembno vlogo pri vključevanju mladih na trg dela. »Seveda pa zaposlovanje mladih presega samo socialno podjetništvo, saj je to samo en segment, ki lahko pomaga reševati veliko težav, povezanih z ekonomskimi in družbenimi razmerami v Evropi. Dobro je vedeti in se zavedati, da tudi socialno podjetništvo ni odgovor na vse dileme in čudežni rešitelj krize,« še opozarja Koresova.

Reinovator združuje gospodarstvo in nevladni sektor

Potencial v socialnem podjetništvu vidijo tudi v Zavodu Viva, kjer so pripravili projekt Reinovator, namenjen predvsem povezovanju gospodarstva in nevladnega sektorja. »Zasnova projekta se je oblikovala na podlagi sklepov pogovorov s široko mrežo posameznikov in posameznic okoli Zavoda Viva, ki prihajajo iz različnih področij (gospodarstva, nevladnega sektorja, medijev). Temeljna ugotovitev je bila, da v naših skupnostih ne manjka potenciala za družbene inovacije, vendar se hkrati srečujemo s pomanjkanjem partnerskega povezovanja, predvsem na področju sodelovanja gospodarstva z nevladnim sektorjem,« razlaga Anja Šerc z zavoda.

Vprašanje, ki so si ga postavili, je bilo, ali je sploh mogoče ta dva svetova povezati in kako ta proces začeti – torej, kako povezati kreativnost in inovativnost idej nevladnega sektorja na področju reševanja družbenih izzivov s podjetniškim in marketinškim znanjem gospodarstva, ki želi aktivno prispevati k reševanju teh istih družbenih izzivov (brezposelnost, nizka stopnja samopreskrbe s hrano, transparentnost javnega življenja …). Iz tega premisleka se je porodila ideja serije dogodkov ob skupnem obroku, katerih namen je narediti prvi korak k večjemu zaupanju in prepoznavanju pozitivnega pomena izmenjave znanj za nove, trajnostne paradigme družbenega razvoja.

Domače prakse se predstavijo

Na prvem dogodku so se predstavili Slovenia Coworking, iniciativa, ki ustvarjalcem iz kreativnih industrij, umetnosti in socialnih inovacij ponuja alternativen pristop k delu, Slovenska Filantropija – Hiša sadeži družbe, ki prispeva k večji socialni vključenosti starejših ter spodbuja vseživljenjsko učenje, S Project, ki razvija modele za spodbujanje potenciala mladih iz socialno ogroženih okolij, in Zadruga Dobrote, ki se ukvarja z zbiranjem, sortiranjem ter ponovno uporabo starih oblačil in tekstila.

Na drugi večerji pa so svojo vizijo dviga ravni samopreskrbe s hrano v Sloveniji predstavili Zadruga Jarina, katere osnovno poslanstvo je skrb za trajnostni razvoj podeželja in soustvarjanje okolja za družbeno-ekonomski razvoj lokalnih skupnosti na ruralnem območju, Inštitut Potencial, s poslovnim modelom Domača pravična trgovina Moja štacuna, Fundacija za ohranitev semen in Zavod Kalejdoskop, in sicer s projektom Zdrava juhica, ki na inovativen način odgovarja na povečano zanimanje za zdravo prehrano.

Svoje izzive in možnosti za poslovno sodelovanje so predstavili podjetjem Studio Moderni, ki je tudi partner projekta, Steklarni Hrastnik, Butan Plinu, Pošti Slovenije, Telekomu Slovenije, Ipromu, Bisnodu Slovenija, Savi Goodyear, Sava Turizmu, Atlantic Grupi, Jazonu, Sensilabu, Poniki in neodvisnim strokovnjakom. Obeh dogodkov so se udeležili predstavniki nevladnih organizacij Ekologi brez meja, CEED Slovenija, Ekvilib Inštitut, Sklad05, Slovenski forum socialnega podjetništva, Hekovnik, Zavod Y, CNVOS, Karitas Slovenija. S tem je krog povezovanja sklenjen.