Tiskane izdaje
Alpska konvencija, ki ji v obdobju 2015-2016 predseduje Nemčija, pripravlja poročilo o stanju Alp na temo zelenega gospodarstva, ki bo pregled stanja in zbir priporočil na podlagi obstoječih dobrih praks za razvoj okolju prijaznega gospodarstva v alpski regiji.
Poročilo, ki jih vsaki dve leti pripravljajo predsedujoče države Alpski konvenciji, bo predstavljeno na oktobrski konferenci (politični organ odločanja Alpske konvencije, op. p.) ministrov osmih držav podpisnic Alpske konvencije in Evropske unije. Tema je izrazito medsektorska in s tem vključuje različne aktivnosti delovnih skupin in platform Alpske konvencije, ki so bile izvedene v preteklih letih. V ospredju so področja ohranjanja narave in upravljanja krajine, gorskega kmetijstva in gorskih gozdov, turizma, energije, rabe tal, prometa, demografskih in podnebnih sprememb.
Pomembna vloga zelenega gospodarstva kot načina doseganja trajnostnega razvoja je bila tematsko obravnavana v številnih usmeritvah preteklih Alpskih konferenc: XI. Alpske konference (Brdo pri Kranju, marec 2011), ki je »spodbudila pogodbenice, da združijo svoja prizadevanja z namenom zmanjšanja in uporabe potenciala nevtralizacije izpustov toplogrednih plinov na območju Alp, po najboljših močeh in po sektorskih področjih, ob upoštevanju nacionalnih strategij za blaženje podnebnih sprememb kot tudi regionalnih in lokalnih pobud, ki se izvajajo na območju Alp«. Nadalje je XII. Alpska konferenca (Poschiavo, september 2012) ponovno potrdila svojo »zavezo k večji trajnostnosti na gorskih območjih.
Pogovarjali smo se z Richardom Landgrafom z nemške Agencije za okolje, pod okriljem katere nastaja poročilo. Razgrnil nam je njegove obrise.
Kdo sodeluje pri nastajanju poročila, ki ste ga poimenovali Ozelenitev gospodarstva v Alpski regiji – od niš do vodilnih področij?
Nalogo priprave poročila je prevzela strokovna skupina, ki jo sestavljajo člani večine pogodbenic Alpske konvencije, zlasti uslužbenci okoljskih ministrstev, agencij in organizacije, ki imajo status opazovalk, in tudi sodelujejo pri delovanju Stalnega odbora in Alpske konference. Poskušali so ugotoviti, v kakšnem stanju je zeleno gospodarstvo v Alpah in kako se razvija.
Kakšno je torej stanje zelenega gospodarstva v Alpah? Verjetno je težko podati splošno oceno.
Seveda še ne obstaja eno samo alpsko zeleno gospodarstvo. To se mora še razviti, so pa že narejeni pozitivni koraki v tej smeri. V poročilu smo opredelili štiri teme: nizkoogljično in energijsko učinkovito gospodarstvo; gospodarstvo, ki učinkovito upravlja vire (vključno s krožnim gospodarstvom); naravni kapital in ekosistemske storitve, ter kakovost življenja in dobro počutje. Poročilo se torej ne osredotoča le na gospodarsko rast, temveč tudi na boljše življenje prebivalcev na območju Alp. Za vsako temo smo poskušali najti indikatorje in pokazati, kako se država in alpska regija kot celota razvija. Na primer: na področju nizkoogljičnega gospodarstva smo prikazali izpuste ogljikovega dioksida, ki kažejo njihov razvoj v zadnjih letih in cilje za naslednja.
Ste za vsako državo zbrali informacije z vseh področij?
Dostopnost regionalnih in lokalnih podatkov o zelenem gospodarstvu je precej omejena. Poskušali smo jih pridobiti s pomočjo članov strokovne skupine in v sodelovanju z Evropskim tematskim centrom za urbane, zemeljske sisteme in sisteme prsti.
Boste v poročilu navedli tudi priporočila? V kakšni obliki?
Namenjena bodo predvsem političnim odločevalcem kot prikaz, kaj lahko storijo glede specifične teme, kakšne projekte bi lahko izpeljali in katere dejavnosti uresničili, da bi dosegli cilj zelenega gospodarstva v alpski regiji. Nekateri kazalniki pravijo, da smo na pravi poti, za to obstaja tudi nekaj zgledov, vendar cilja še nismo dosegli. Gre seveda za dolgoročni cilj, ki upošteva vse okoljevarstvene omejitve alpskega območja, globalne izzive, kot so podnebne spremembe in omejeni naravni viri, in podpira kakovost življenja in blaginjo njegovih prebivalcev.
Zeleno gospodarstvo mora temeljiti na ciljih zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov in integralnem pristopu k omejevanju vpliva in prilagajanju na podnebne spremembe, učinkoviti rabi virov in energije ter ohranitvi in stalnemu povečevanju naravnega kapitala, ekosistemskih storitev in biotske raznovrstnosti.
Eden od perečih problemov na območju Alp je promet. Čez gorske prelaze se vali ogromno potniškega in tovornega prometa.
Promet je nedvomno ena od glavnih tem, pa tudi turizem. Alpska regija privablja številne turiste od zunaj, ki veliko potrošijo in obremenjujejo njene naravne vire, vendar že obstajajo optimistične lokalne trajnostne strategije turističnega upravljanja, ki bi lahko postale dobre prakse v celotni alpski regiji.
Katere so še druge ovire za zeleno gospodarstvo v alpski regiji?
Raje bi se osredotočil na priložnosti. V gradbeništvu bi lahko uporabljali več alternativnih materialov, ki so obnovljivi, kot je les, v energetiki več obnovljivih virov energije, kot sta sončna in vetrna energija, seveda pa bi morali tudi trošiti manj energije, imeti energetsko učinkovitejšo industrijo. Da bi pozelenili gospodarstvo v alpski regiji, bi potrebovali zavedanje vseh pomembnih deležnikov in pripravljenost za spremembe.
Ali bo poročilo postavilo tudi konkretne cilje za določena področja?
Večina alpskih držav upoštevajo pomembne mednarodne cilje, kot so cilji trajnostnega razvoja, ali evropske strategije kot denimo Evropa 2020 (Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast), ki določajo konkretne in deloma merljive cilje do leta 2020. Kljub temu se je strokovna skupina Alpske konvencije dogovorila za določitev dolgoročnega cilja za doseganje zelenega gospodarstva na območju Alp.
Doseganje tega cilja je tesno povezano z blaginjo družbe – razpoložljivostjo delovnih mest, zdravjem, kakovostjo bivanja ...
Seveda. Zato smo opredelili četrto točko, ki ne govori le o zelenem gospodarstvu v pomenu zmanjšanja potrošnje, povečanja proizvodnje in uporabe obnovljivih virov energije, ampak tudi o priložnostih za izboljšanje kakovosti življenja in blaginje v regiji. Za to pa potrebujete »zeleno« izobraževanje, »zelene« veščine za službe v prihodnosti. Vsi državljani bi morali pridobiti od zelenega gospodarstva.
Ali katera država izstopa po številu dobrih praks zelenega gospodarstva?
Ne morem reči, katera država je najbolj zelena država v alpski regiji, naš namen ni bil delati takšnih primerjav. V vsaki državi so dobre prakse, od katerih se je vredno učiti.
Kako se bo čutil vpliv nemškega predsedstva Alpski konvenciji v poročilu?
Vodili smo celoten postopek pri njegovi pripravi in oblikovanju. Predlagali smo temo poročila, s katero so se strinjale države pogodbenice na zadnji Alpski konferenci. Vse ostalo je bilo skupinsko delo.
