Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenska javnost ne podpira letos že druge interpelacije proti ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anji Kopač Mrak, ugotavljamo v tokratni anketi Dela. Tako je bilo tudi v anketi pred prvo interpelacijo.
Ali bo SDS z interpelacijo proti Mrak Kopačevi uspešnejša, bo jasno v sredo, a po prvih napovedih se zdi, da jim tudi drugič ne bo uspelo spodnesti ministrice. Celo Desus je od maja, ko je k prvi interpelaciji prispeval kar nekaj poslanskih glasov, tokrat retoriko umiril in stališč do ministrice ne zaostruje. Kot da bi bili ne le poslanci, ampak tudi ljudje že utrujeni zaradi vseh letošnjih interpelacij (sedem samo letos), večina anketirancev ne podpira interpelacije proti ministrici za delo. Tako se je opredelilo 42 odstotkov vprašanih, interpelacijo podpira dobra tretjina vseh sodelujočih, petina pa se jih ni mogla opredeliti. S križanjem sociodemografskih podatkov ugotovimo, da interpelacijo podpirajo predvsem podporniki SDS in NSi, ljudje v starosti od 45 do 54 let in ljudje z osnovnošolsko izobrazbo. Interpelaciji pa nasprotujejo podporniki SD, SMC, upokojenci in starejši od 55 let.
Večina vprašanih tudi meni, da primer koroških dečkov, ki ga v SDS navajajo kot ključni vzrok za drugo interpelacijo Kopač Mrakove, ni dovolj za odpoklic ministrice. Tako meni 47 odstotkov anketiranih, 40 odstotkov vprašanih pa, da je primer dečkov dovolj za začetek odpoklica ministrice s politične funkcije. Tako menijo predvsem podporniki SDS in NSi, ljudje, stari od 45 do 54 let, zaposleni in ljudje z osnovnošolsko izobrazbo. Po drugi strani podporniki SMC, SD, ZL, upokojenci in ljudje z visokošolsko izobrazbo menijo, da primera koroških dečkov ne smemo uporabljati v političnem boju.
Druga tema, ki smo jo obravnavali v tokratni anketi, je Turčija. Evropski parlament se je pred dnevi zavzel, da bi prekinili pogajanja s Turčijo o vstopu v EU, kar je še povečalo napetosti na mednarodni ravni. Na začetku nas je zanimalo, kako Slovenci dojemajo Turčijo. Ugotovimo lahko, da je večina (47 odstotkov) ne šteje med evropske države, 38 odstotkov jo vidi kot evropsko in azijsko državo, le šest odstotkov pa jo uvršča v evropsko družino. Zaradi tega ni presenetljivo, da več kot polovica sodelujočih ne bi podprla članstva Turčije v EU, če bi bil referendum o tem vprašanju minulo nedeljo. Članstva Turčije ne podpirajo simpatizerji SDS in moški, po drugi strani pa turško pot v EU podpirajo podporniki ZL.
Kmalu po zaostritvi odnosov je turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan napovedal možnost sprostitve begunskega vala. Da je to mogoč scenarij, meni več kot 80 odstotkov vseh sodelujočih v anketi. Postavlja se vprašanje, kaj naj Slovenija stori v primeru novega begunsko-migrantskega vala. Tretjina sodelujočih meni, da bi morali popolnoma zapreti mejo, skoraj polovica vprašanih bi mejo zaprla in pot naprej omogočila le tistim, ki nujno potrebujejo pomoč, 13 odstotkov vprašanih pa je menilo, da bi morali sprejeti begunce. Za popolno zaporo meje so podporniki SDS, moški, ljudje z osnovnošolsko izobrazbo in ljudje v starosti od 25 do 34 let. Za omejeno spuščanje migrantov so podporniki SD, upokojenci in ljudje, starejši od 45 let, ter ljudje s srednješolsko izobrazbo. Begunce pa bi sprejeli podporniki ZL, ljudje v starosti od 25 do 34 let, ženske in ljudje z visokošolsko izobrazbo.
In na koncu – več kot polovica sodelujočih v anketi podpira nadaljevanje postavljanja ograje na južni meji.
