Arbitražni paket v državnem zboru

Ljubljana − Dva od štirih predlogov zakonov, povezanih z uveljavitvijo arbitražne razsodbe, ki jih lahko Slovenija sprejme samostojno, bodo danes precej verjetno odobrili pristojni parlamentarni odbori. Predvidoma bodo poslanci ves paket potrdili na prihodnji seji državnega zbora še ta mesec.

Parlamentarni odbor za pravosodje je dopoldne soglasno potrdil predlog novele zakona o zemljiški knjigi, ki določa, da dopolnitev zemljiške knjige ne bo več izključno predlagalni postopek, temveč je primarno postopek, ki ga sodišče začne po uradni dolžnosti, saj usklajenost zemljiške knjige in katastra ni samo v zasebnem, ampak je tudi v javnem interesu. Cilj je, da bo zemljiška knjiga popolno izkazovala stvarnopravna razmerja in bo v celoti usklajena z zemljiškim katastrom, je vlada utemeljila predlog spremembe.

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa bo popoldne obravnaval novelo zakona o morskem ribištvu, ki bo omogočil uresničevanje zgodovinskih pravic, ki so jih imeli ribiči pred samo razsodbo. Predvsem pa bo omogočal upravni postopek izdaje posebnih dovoljenj za gospodarski ribolov na nacionalni ravni zaradi izvajanja uredbe EU o skupni ribiški politiki v zvezi z obojestranskim dostopom ribičev do obalnih voda sosednje države. Ta ureditev se začne v skladu z uredbo uporabljati, ko se začne v celoti izvajati arbitražna odločba.

Do 29. novembra

Poleg zakonov o morskem ribištvu in o zemljiški knjigi je vlada sredi oktobra za implementacijo arbitraže sprejela še zakona o evidentiranju državne meje in o urejanju posameznih vprašanj glede na razsodbo arbitražnega sodišča, ki je bolj znan kot intervencijski zakon. Vse te ukrepe, ki jih lahko Slovenija sprejme samostojno, brez sodelovanja Hrvaške, parlament obravnava po nujnem postopku. Sprejeti jih mora do 29. novembra, ko se po arbitražnem sporazumu izteče polletni rok za pripravo vsega potrebnega za uveljavitev razsodbe. Sledilo jim bo še nekaj zakonov in več kot 30 podzakonskih aktov.

Najbolj obsežen in z najvišjimi finančnimi posledicami − vlada ocenjuje približno 3,97 milijona evrov − je tako imenovani intervencijski zakon, ki ga bo najprej, v petek, obravnaval odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Ta ureja vprašanja oziroma položaj ljudi, ki jih je arbitražna razsodba neposredno prizadela. Vsi bodo obdržali pravice iz socialnih zavarovanj in socialne varnosti, denimo do transferjev, kot so štipendije in otroški dodatki, saj bo veljala domneva stalnega bivališča. Velik delež sredstev, okoli 1,2 milijona evrov, bo namenjen za pomoč pri preselitvi 12 gospodinjstev, ki so izrazila to namero, s tem da bo država prispevala delež glede na število članov.

Predvideno je tudi, da bo vlada namenila 450.000 evrov za pravno svetovanje in zastopanje 150 oseb pri urejanju lastninskopravnih razmerij. Štela se bosta domneva legalnosti objektov, ki bodo v Sloveniji, in vpis v zemljiški knjigi.

Zakon ureja tudi pravice v zvezi s kmetijskimi zemljišči in gozdovi in do ukrepov kmetijske politike. Tako bodo, na primer, aktivni kmetje, katerih zemljišča bodo po novem na Hrvaškem, upravičeni do petkratnika subvencij, prejetih v letu 2017. Za nadomestila za zmanjšanje ribolovnega območja, zaradi oviranega ribolova, za materialno škodo na plovilih ter pravno pomoč zaradi izvajanja dejavnosti so predvideli 660.000 evrov.