Tiskane izdaje
»To je bila ena mojih najtežjih odločitev v tem mandatu,« je Milan Brglez priznal težo ponedeljkove odločitve, da sindikatu delavcev migrantov ne bo dovolil zbiranja 40.000 podpisov za referendume o novelah zakonov o kulturni dediščini, carinah v EU in upravnih taksah. »Gre za zaščito ustave, zaščito demokracije in vladavine prava pred izsiljevanjem in vladavino zakona ulice,« je Brglez opisal, zakaj se je tako odločil. Med vladajočimi poslanci je bilo danes slišati, da je ravnal pogumno, ker težke odločitve ni preložil na državni zbor. V opoziciji so bili ostrejši. Ne le v SDS, ki je že sprožila postopek za odstavitev predsednika. Matej Tašner Vatovec (ZL), denimo, je dejal, da predsednik ne bi smel odločati, ker je odločanje o prepovedi referendumov v pristojnosti državnega zbora.
Brglez je tri referendumske pobude zavrnil z mnenjem, da sindikalisti zlorabljajo procedure, da bi zase dosegli davčne ugodnosti.
Pahor premišlja s pravniki
Vse tri novele je z obsežnimi pojasnili svojega ravnanja Brglez že poslal v razglasitev predsedniku republike Borutu Pahorju. Pri še treh zakonih: o partnerski zvezi, varstvu pred diskriminacijo in noveli pomorskega zakonika, bo najpozneje v četrtek sprejel enake odločitve.
Predsednik Pahor zakonov ne bo razglasil čisto takoj. Za jutri je, ker se kaj takega dogaja prvič, na posvet povabil pravnike. Z večjo skupino ustavnih pravnikov različnih nazorov se je pred odločitvijo posvetoval tudi Brglez. Da zaradi zlorabe referendumske pravice ne dovoli zbiranja podpisov, je Brglezu svetoval tudi vodja pravne službe državnega zbora Božo Strle.
Brglez je danes povedal, da je pričakoval, da bo njegova odločitev dvignila veliko prahu in da se bodo oglasili tudi predstavniki največje opozicijske stranke. Povzel je: »Sporočajo mi, da sem samodržec, doktor naravnega prava, da ne sodim na mesto predsednika državnega zbora, da dajem prednost teroristom pred državljani...« Te izjave največ povedo o tistih, ki jih izrekajo, je dejal.
V SDS so danes predlagali razrešitev Brgleza z argumentom, da je presegel pristojnosti, ki jih ima po ustavi in poslovniku. Poslanec SDS Vinko Gorenak meni, da je sindikat delavcev ustavno in zakonito zbral 2500 podpisov, Brglez bi zato lahko le še ugotovil, da izpolnjujejo pogoje, in razpisal 35-dnevno obdobje zbiranja 40.000 podpisov. Po mnenju Gorenaka se je Brglez postavil nad ustavo in »še poglablja dno« slabega dela svojega mandata.
Koristno za državljane
Vodja poslanske skupine Simona Kustec Lipicer je, nasprotno, prepričana, da odločitev koristi državljanom Slovenije, ker omogoča nemoteno izvajanje demokratično sprejetih predpisov in varuje institut referenduma. Razumevajoči so tudi v Desusu. Poslanec Tomaž Gantar meni, da ima Brglezova odločitev pozitivne in negativne plati, a »da je to predsednikova odločitev, za katero prevzema pravno in politično odgovornost«. Nekoliko ostrejši so v SD, vodja poslanske skupine Matjaž Han je dejal, da je Brglez odločitev sprejel sam, brez usklajevanja s partnerji, zato bo moral sam nositi vse posledice. »Od Brgleza pričakujemo pojasnila,« je še dejal. V opozicijski NSi pričakujejo Brglezov odstop, če se bo pokazalo, da bo ustavno sodišče pritrdilo sindikatu delavcev migrantov. V NSi so prepričani, da Brglez nima pravne podlage za zavrnitev zbiranja podpisov. Tudi poslanec Bojan Dobovšek, ki je izstopil iz SMC, se bo zavzel za Brglezov odstop, če bo njegova odločitev pogorela na ustavnem sodišču.
