Cerar pozval k podpori dopolnila SMC

Predsednik vlade je pozval poslance, da podprejo dopolnilo SMC, po katerem bi razširjen program financirali v 65 odstotkih.
Objavljeno
11. december 2017 15.29
Ma. F., STA
Ma. F., STA

Ljubljana − Predsednik vlade Miro Cerar je danes v DZ pozval poslance, da podprejo dopolnilo SMC k predlogu novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki se nanaša na vprašanje financiranja zasebnih osnovnih šol.

Vodja poslancev NSi Matej Tonin je danes v začetku redne decembrske seje DZ premiera vprašal, kdaj in kako bo zagotovil uresničitev ustavne odločbe iz leta 2014 glede izenačitve financiranja javnoveljavnih osnovnošolskih programov. DZ bo namreč o predlogu novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja odločal že v petek.

Cerar je spomnil, da je skupina poslancev SMC vložila dopolnilo, po katerem bi razširjeni program financirali v 65 odstotkih. Izrazil je upanje, da bodo v NSi konstruktivni in bodo predlog podprli. »Ne smemo si privoščiti, da se bomo pri tem vprašanju ideološko sprli,« je opozoril.

Tonin je izrazil obžalovanje, da je Cerar pripravljen privoliti v »gnili kompromis«. SMC, SDS in NSi bi lahko po njegovi presoji brez večjih težav rešile nastalo zagato.

Cerar je zavrnil Toninovo oceno, da gre za gnili kompromis. »Absolutno ni gnili kompromis, ampak preprečuje, da bi se Slovenci znova sprli,« je poudaril. SMC po njegovih besedah predlaga dober kompromis, ki ni v ničemer sporen. Tonina je tudi pozval, naj ne vnaša strahu, da bo socialno ogroženim otrokom onemogočeno obiskovanje zasebnih šol. To namreč po Cerarjevih besedah nikakor ni res.

Cerar o usodi NLB: Zatečeno stanje poskušam izboljšati

Na poslansko vprašanje Bojana Dobovška (NP) glede prodaje NLB, v kateri je vlada, kot je ocenil, ubrala pot »tiščanja v pesek in čakanja, da mandat mine«, je premier dejal, da poskuša izboljšati zatečeno stanje. »Zato se pogajamo o spremembi zavez, ki so takšne, da so zelo težavne,« je ocenil premier.

Cerar je spomnil, da se je tekom priprave prodajnega postopka za NLB izkazalo, da bi vprašanje prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev premočno vplivalo na ceno. Zato se je vlada odločila, da načrtovane prodaje vsaj polovice banke ne izpelje, saj bi bili s tem, kot je ponovil že večkrat, »znova oškodovani davkoplačevalci«, tokrat v višini med 350 in 400 milijoni evrov.

Predsednik vlade ob sprejetju uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju zavrača očitke, da je vlada poskrbela le za tiste z najvišjimi plačami. V DZ je spomnil, da so plačne anomalije že odpravili v skupini J, kjer so prejemniki najnižjih plač v javnem sektorju. Vlada pa misli tudi na upokojence, je zagotovil.

Več zaposlenih v javni upravi

Število zaposlenih v javni upravi se je v obdobju od 2014 do 2017 po Cerarjevih besedah povečalo za skupaj približno šest odstotkov, med drugim zaradi povečane dejavnosti v zdravstvu, socialnem varstvu, vzgoji in izobraževanju. V državni upravi pa se je število zaposlenih zmanjšalo za 0,5 odstotka, je pojasnil v DZ.

Spomnil pa je, da se je v obdobju od leta 2014 do 2017 povečala masa sredstev za plače zaposlenih v javnem sektorju, na katero vpliva predvsem sproščanje varčevalnih ukrepov po letih krize.

Predvsem na sedanjo rast plačne mase vpliva realizacija zavez, ki so jih že prejšnje vlade sklenile s sindikati javnega sektorja, je dodal.