Tiskane izdaje
Vlagatelji interpelacije proti Gašperšiču so prepričani, da je minister ena glavnih ovir na poti do zgraditve drugega železniškega tira med Koprom in Divačo, da je eden glavnih promotorjev privatizacije državne strateške infrastrukture, sumijo ga tudi nezakonitega vplivanja na nadzornike Luke Koper in Darsa in ga krivijo za neuspešno posodobitev in elektrifikacijo železniške proge Pragersko−Hodoš.
Gašperšič je vse očitke zavrnil in ocenil, da vsebina interpelacije ne cilja na oceno njegovega dela in dela vlade v zvezi z zagotavljanjem pogojev za zgraditev drugega tira ter drugimi očitanimi domnevnimi nepravilnostmi, temveč je njen primarni cilj politična diskreditacija in preprečitev izvedbe projekta drugi tir z javno-zasebnim partnerstvom.
***
21.45: Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je na glasovanju interpelacijo uspešno prestal. Za interpelacijo je glasovalo 13 poslancev, proti pa 48. Med poslanci koalicije je za interpelacijo glasoval Marko Ferluga (SMC), vzdržala pa sta se Tilen Božič (SMC) in Tomaž Gantar (Desus). Vzdržali so se tudi poslanci opozicijske SDS.
18.15: Jožef Horvat (NSi) je opozoril, da vsa debata ne bo prinesla nič dobrega državljanom. Glasoval pa da bo za razrešitev Gašperšiča, ker bi ga rad »razbremenil«, saj za njim ne stoji vsa koalicija. »Andrej Bajuk je v ta parlament prinesel poroštveni zakon za 99 milijard tolarjev za posodobitev proge Pragersko-Hodoš. Projekt za 465 milijonov evrov, od tega 207 milijonov evropskega denarja, ki ima težavo z napajanjem. Še vedno je več kot pol lokomotiv dizelskih. To je neverjetno, da se ne da enega uradnika premakniti, da bi nekaj 100 metrov daljnovoda dali pod zemljo,« pravi Horvat.
Razprava se po devetih urah še kar nadaljuje.
17.50: Gašperšič je znova zagotovil, da če bosta v projektu sodelovala Luka Koper in Slovenske železnice, koncesije za zasebnike ne bodo potrebne.
17.40: Predvidoma oktobra bodo objavljeni novi evropski razpisi za infrastrukturne projekte. Gašperšič je omenil možnost, da bodo tako ugodni, da bodo omogočali kombiniranje nepovratnega evropskega denarja in posojil Junckerjevega sklada.
17.35: Gašperšič odgovarja, da bo 200 milijonov za 2TDK porabljenih za gradnjo drugega tira. Od tega bo 20 milijonov letos porabljenih za pripravljalna dela. To ne bo madžarski vložek, temveč denar iz proračuna. Osnutek končnega poročila recenzije projekta drugega tira bo pripravljen konec septembra, končno poročilo pa predvidoma oktobra.
17.30: Vatovec citira članek v Delu.
17.20: »Kdor trdi, da je bil projekt posodobitve proge Pragersko - Hodoš ni bi uspešen, ne pozna razmer,« je dejal Aleksander Kavčič (SMC). Zgradili so pet nadvozov, 12 podvozov, 12 kilometrov povezovalnih cest, izboljšala se je prometna varnost. Težave so le z močjo elektrike za napajalno točko v Mačkovcih, kar pa je povsem drug projekt.
17.00: Trček je dejal, da je ta interpelacija posledica 25 let ribarjenja v kalnem pri infrastrukturi. Dodal je tudi, da gre zdaj za to, kdo bo gradil, ali samo Siemens ali bodo udeležena tudi slovenska podjetja.
16.53: Razpravo je prekinila glasna glasba mobilnega telefona, sejo so prekinili za pet minut.
16.45: »Pri železnicah se ne da eksternalizirati toliko denarja kot pri avtocestah oziroma se ne da davkoplačevalcev toliko obremeniti,« je dejal Franc Trček (ZL). Dodal je, da ni denarja za nič, a kljub temu bo vlada nekemu podjetju dvakrat dala po 100 milijonov evrov.
16.30: Bojana Muršič (SD) je opozorila na obvoznico mimo Slovenske Bistrice, ki je v načrtih od leta 1998. Impol je šesti slovenski izvoznik, njegovi tovornjaki pa vozijo skozi središče mesta. Spomnila pa je tudi na gnečo na avtocestah, ki jo povzročajo številni tovornjaki. To bi rešila posodobitev železnice od Kopra do meje z Avstrijo.
16.15: »Ne vem, ali je to predstavitev dela ministra ali konferenca. Težko razberem nepravilnosti, ki jih običajno vsebuje zahteva za interpelacijo,« je dejal Danijel Krivec (SDS), a dodal, da bi kaj lahko očitali vsem ministrom. Za spodbudno je ocenil Gašperšičevo napoved, da bo odstopil, če se gradnja drugega tira prihodnje leto ne začne, vendar dodal, da so leta 2018 spet volitve in to težo napovedi precej zmanjša.
15.45: Lilijana Kozlovič (SMC) je opozorila, da se je drugi tir v obravnavo vlade prvič uvrstil leta 1996. V tem času se niso nikoli pogovarjali o dejanski ceni projekta, nikoli prej zaradi zavlačevanja pri projektu niti ni bilo nobene interpelacije. Vprašala je, zakaj je tudi v tem mandatu trajalo dve leti, da je šel projekt v recenzijo, in kdaj bo znana končna cena projekta. Tudi njej je bližje javno financiranje projekta.
15.35: »Neprijetno situacijo za nas, kot koalicijske poslance, je Gašperšič povzročil že na zaslišanju, potem znova s študijo OECD, ki je vse zavrla. Težava te koalicije je, da bi nekateri vse privatizirali, drugi pa se temu upiramo. Javno-zasebno partnerstvo je vsekakor nekakšen začetek privatizacije,« pravi Primož Hainz iz DeSUS.
14.45: Drugi tir je pomemben za Primorsko, enako pomembne pa so tudi razvojne osi za druge regije. Revoz bo z novo proizvodnjo zelo povečal število tovornjakov, je opozorila Violeta Tomič (ZL). Gašperšiču pa je dejala, naj ne govori o skrbi za davkoplačevalski denar, saj so v načrtovani povezavi Velenja s Celjem izbrali dražjo traso F2 po 114 hektarjih najboljše kmetijske zemlje in prek dveh vodnih virov, namesto cenejše trase F6 po le 13 hektarjih manj kakovostnih kmetijskih zemljišč.
14.30: »Zasebnega partnerja ni bilo prej in ga najverjetneje tudi ne bo. Analize kažejo, da bi morala država zasebniku 30 let pomagati z 90 milijoni evrov na leto. V zakon vpišite možnost finančne konstrukcije z javnim denarjem,« je opozoril Janko Veber (SD) in dodal, da se je država za razprodajo premoženja odločila takrat, ko je vpisala fiskalno pravilo v ustavo. Rešitev je le višja gospodarska rast, ki jo lahko z drugim tirom dosežeta tako Luka Koper kot Slovenske železnice. Sicer pa je za drugi tir dovolj 0,32 evra dodatka pri ceni bencina.
14.20: Vatovec je dejal, da bi si državni proračun lahko privoščil nekaj milijonov evrov na leto za drugi tir in omenil možnost bencinskega centa. Država je že dala 200 milijonov evrov, približno toliko naj bi bilo tudi evropskega denarja, ostane še 500 milijonov evrov posojila. Ponovil je, da bi bilo javno financiranje cenejše kot javno-zasebno partnerstvo. Ministra je še okrcal, da že dve leti ugotavljajo ceno tega projekta.
14.05: Železniška povezava od Ljubljane do Kočevja bo končana leta 2018, letos bodo podpisali pogodbe za gradnjo, potem pride na vrsto signalizacija. Nacionalni center za upravljanje prometa bo po razpisu dobil nove zaposlene. Trasa za cesto proti Koroški pa se še optimira. Gašperšič upa, da bo trasa dogovorjena še letos.
14.00: O obiskih različnih družb na ministrstvu je Gašperšič dejal, da je drugi tir zanimiv za ogromno vlagateljev, saj gre za milijardo evrov. Vse so prijavili in vsem povedali, da je mogoče v projektu sodelovati le skozi razpise.
13.45: »Vprašanje je, ali si lahko sploh privoščimo graditi drugi tir z javnim denarjem. Vsako leto se proračunski primanjkljaj povečuje, zavezali pa smo se zmanjšati javni dolg, za eno dvajsteino na leto,« odgovarja Gašperšič. V proračunih za leti 2014 in 2015 je bilo za ceste namenjenih 20 milijonov evrov, potrebovali pa bi, za ceste in železnice, najmanj 250 milijonov evrov na leto. Iz tega denarja se ne da izločiti vložka za drugi tir. Posojilo bi povečalo javni dolg. Rešitev je javno-zasebno partnerstvo. Gašperšič je še opozoril na sodelovanje z evropsko komisijo in EIB, da bi dobili do 30 odstotkov evropskega denarja. Če bo vse to uspelo, ne bodo potrebne nobene dolgoletne koncesije, zagotavlja Gašperšič. Luka Koper pa mora sodelovati pri projektu, tudi zato, da lahko uskladi svoj razvoj.
Nadaljuje se razprava poslancev:
13:20 Matej T. Vatovec (ZL): »Drugi tir je lahko zgrajen samo preko javnega financiranja.« Gašperšiču je očital, da si želi privatizirati pristanišče, in ob tem naštel številne lobistiščne stike v Luki Koper v zadnjem letu. Našteli so jih 140 ( Goldman Sachs, Deutsche bank, ...) v primerjavi s 366 vseh, ki so bili prijavljeni v javni upravi. Zagotovila ministra, da ne bo novih koncesij, so tako po mnenju Vatovca na trhlih temeljih.
13.00: Anita Koleša (SMC) je Alenki Bratušek očitala, da se je kot premierka zlagala, ko je rekla, da je naročila revizijo za izgradnjo 2. tira. Naročil jo je šele Gašperšič, je dejala. Sindikate je obtožila, da zavirajo začetek gradnje.
12.35: Iva Dimic (NSi) je opozorila, da ni še nič znanega o železniški povezavi med Ljubljano in Kočevjem, ravno tako še vedno ni jasno, po kateri trasi naj bi tekla tretja razvojna os na Koroško. Gašperšiča pa je označila za brezzobega ministra, ki očitno nima nobene avtoritete v Luki Koper.
12.25: »Pogodba za prodajo Aerodroma Ljubljana je bila podpisana 5. septembra 2014, minister je bil Gašperšič, predsednik vlade pa Miro Cerar,« je Zormanu odgovoril Vatovec (ZL). Opozoril je tudi, da julijska blokada Luke Koper glede na rezultate pristanišča v Trstu, na bonitetne ocene in podpisane nove pogodbe ni škodovala. Zorman je takoj potem pojasnil, da se mu prodaja letališča Fraportu ne zdi slaba, vendar je njihova vlada prisegla šele 18. septembra 2014.
12.10: Matjaž Nemec (SD) je povedal, da njihova podpora ministru ni samoumevna. V SD pričakujejo skorajšnjo prevetritev investicijskega načrta za drugi tir, zaokrožitev finančnega načrta zanj s ceno, da se bo gradnja prihodnje leto dejansko začela. Okoliščine so ugodne, meni Nemec.
11.50: »Kot kaže, je največji zaviralec projekta drugega tira ravno Luka Koper, zaradi zasebnih interesov nekaterih,« meni Branko Zorman (SMC). »Luka Koper zahteva, da se drugi tir zgradi, ob tem pa vztraja, da za ta projekt ne bo dala niti evra. Vlada vlaga veliko napora, da se ta projekt zgodi,« je še dejal in opomnil, da je navajanje cene projekta špekulacija. Opozoril je tudi na to, da je sopodpisnica zahteve za interpelacijo Alenka Bratušek kot predsednica vlade vplivala na nezakonito razrešitev Gašparja Gašparja Mišiča z vrha Luke Koper, odobrila pa tudi privatizacijo Aerodroma Ljubljana.
11.30: »Sprememba stališč je pri vas zelo pogosta,« je na začetku razprave Gašperšiču očital Vatovec. Še septembra 2014 je govoril, da drugega tira še 40 let ne bomo potrebovali, zdaj je to prednostni projekt vlade, še januarja letos je minister napovedoval koncesijo za tretji pomol v Luki Koper, zdaj to menda ni več res, še pred časom bi bilo izvzetje predora Markovec iz vinjetnega sistema nepravična rešitev, nekaj dni pred interpelacijo pa dobra odločitev. »Kdor je za javno-zasebno partnerstvo, je dejansko proti drugemu tiru,« je Vatovec še vrnil ministru.
11.15: Franc Jurša je v imenu DeSUS podprl ministra, a opozoril, da Gašperšič v nekaterih primerih ni bil najbolj spreten, med drugim se ni srečal z delavci Luke Koper, ko so ti stavkali. Če bi se, tudi te interpelacije najbrž ne bi bilo, meni Jurša. »Gašperšiča ne bomo podprli zato, ker bi bil odličen minister in ker bi se zadeve ustrezno premikale naprej, temveč zaradi politične stabilnosti,« je dejal Jurša.
11.00: Ljubo Žnidar (SDS) je opozoril, da projekt drugega tira Divača Koper ni pripravljen niti za drugi evropski razpis, saj še nima finančne konstrukcije. Ustanovitev 2TDK za 27 kilometrov proge pa najbrž ni najbolj racionalna, saj za avtoceste ni bila ustanovljena nobena nova družba.
10.51: »Gradivo je neprepričljivo, po naši oceni ni mogoče dokazati niti enega očitka,« je glasovanje SMC napovedala Lipicerjeva. Dodala je, da ima Slovenija po ministrovi zaslugi gradbeno dovoljenje za vso traso drugega tire, pa tudi gradnjo izvlečnega tira. »Cenimo držo ministra, da projekt drugega tira ne sme dodatno obremenjevati proračuna in davkoplačevalcev,« menijo v SMC.
10.50: Simona Kustec Lipicer (SMC) je najprej opozorila, da je v dvorani le pet podpornikov interpelacije in da tako v demokraciji ne gre.
10.45: »Slovenija s projektom drugega tira ne bo mala Švica,« je Bojan Dobovšek v imenu skupine nepovezanih poslancev podprl interpelacijo.
10.30: V Sloveniji ne vlagamo dovolj v prenovo cest, imamo pa tudi železniški muzej na prostem. »Avstrija je že zdavnaj prišla na idejo, da zaobide Slovenijo. Dobra geografska lega ne pomeni nič, če je ne izkoristimo,« je dejal Jernej Vrtovec (NSi). Dodal je, da gre nova trasa baltskega koridorja mimo Slovenije. Vsaj nekaj javno zasebnega partnerstva bo verjetno nujnega, vendar financiranje drugega tira ni niti najmanj jasno, kar lahko tudi pomeni, da bo drugi tir novi Teš 6. Vrtovec je napovedal glasovanje za interpelacijo.
10.20: »Cestnine prinesejo 350 milijonov evrov, uporaba železnic pa sedem milijonov evrov. Tega se zavedajo tudi multinacionalke. Zato bo 2TDK dobila koncesijo za oba tira, ostane pa še Luka Koper,« je očitke ZL povzel še Luka Mesec.
10.05: Jan Škoberne (SD) je povedal, da podpirajo načrte ministra. Gradbeno dovoljenje za drugi tir je pravnomočno od maja, ustanovljena ja družba 2TDK. Vložek tega podjetja bo 200 milijonov evrov, 200 milijonov bo evropskega denarja, zraven bodo vložki Slovenskih železnic in Luke Koper po načelih Junckerjevega sklada. V SD bodo sicer še pozorni na Gašperšiča, saj so na dnevnem redu tudi druge razvojne osi in nujna priprava energetskega koncepta.
9.50: »Ali res zaviramo gradnjo drugega tira, če smo v projekt vložili 109 milijonov evrov, če smo pridobili še zadnjih 20 odstotkov zemljišč, povečali število vlakov z 72 na 82 vlakov na dan, včeraj pa je SDH potrdil poslovni načrt 2TDK, ki omogoča dokapitalizacijo družbe s 100 milijoni evrov?« sprašuje Gašperšič. »Kdor nasprotuje javno-zasebnemu partnerstvu, nasprotuje drugemu tiru,« je uvod končal Gašperšič in spomnil, da je na drugi tir vezal tudi svoj položaj.
9.40: Gašperšič je zagotovil, da si prizadeva za 100-odstotno slovensko lastništvo infrastrukture. Vstop zasebnih družb v SŽ Tovorni promet, SŽ Gradbeno podjetje in Feršpeda je zagotovitev svežega denarja za Slovenske železnice in to se je zgodilo tudi na njihovo pobudo. Prav tako je zatrdil, da ni vplival na niti eno kadrovsko zamenjavo v niti enem podjetju.
9.35: »Ta dan vidim kot priložnost, da argumentirano odgovorim na očitke in prestavim delo vlade v zadnjih dveh letih na področju infrastrukture, energetike in prometa,« je začel Gašperšič. Drugi tir, ki je glavno jabolko spora, je še vedno prednostna naloga te vlade.
9.25: Gašperšič po mnenju ZL povsem neprimerno pritiska na uprave in nadzornike Luke Koper, Darsa in Slovenske železnice. Najbolj takrat, ko imajo družbe največje dobičke. V namen privatizacije infrastrukture Gašperšič celo spreminja zakonodajo.
9.22: Vatovec je Gašperšiču očital tudi to, da želi na vsak način spremeniti koncesijsko pogodbo z Luko Koper, saj je hotel tudi tja spustiti zasebne družbe z oddajo tretjega pomola.
9.15: Naložba v drugi tir bi z javnim denarjem stala milijardo evrov, brez davka, skupaj s financiranjem 1,3 milijarde evrov. V javno zasebnem partnerstvu pa bi projekt stal 2,7 milijarde evrov. Zasebnemu partnerju bi bilo treba zagotoviti dobiček in vezane posle.
9.05: Matej T. Vatovec (ZL) je Gašperšiča v obrazložitvi interpelacije označil za lakaja zasebnega kapitala, ki steguje prste po slovenski infrastrukturi. Javno zasebno partnerstvo bo zavleklo izvedbo projekta drugega tira, kar bo prineslo to, da nas bodo druge države prehitele. Napaka je ustanovitev družbe za drugi tir 2TDK, neuspeh je kandidiranje za evropski denar, finančna konstrukcija ni zaprta, razpisi niso bili objavljeni. Glaven namen je privatizacija železniške infrastrukture, zato Gašperšič ni upošteval nobenega alternativnega predloga.
