IDS in TRS se bosta v kratkem zlili v eno stranko – ZL

Koalicija treh strank in civilne družbe ZL bo postala stranka, v katero se bosta vključili le IDS in TRS, Žnidaršičeva DSD ostaja zunaj, dokler ne vrne imena ZL.

Objavljeno
26. januar 2017 19.46
Združena levica - Matjaž Hanžek 26.aprila 2014
Zoran Potič
Zoran Potič
Ljubljana – Združena levica, koalicija treh strank (IDS, TRS, DSD) in civilnega združenja, je na razpotju in v tem trenutku še ni jasno, kako se bo projekt povezovanj v eno stranko končal. IDS in TRS nadaljujeta projekt zlitja v eno stranko, DSD pa očitno ostaja sama.

Predsednik Demokratične stranke dela (DSD) Franc Žnidaršič je za prihodnji teden sklical sestanek vseh koalicijskih strank Združene levice, da bi ocenili, ali je še mogoče hoditi skupaj ali ne. Glede na izjave vpletenih v projekt je mogoče sklepati, da Združene levice, kakršno so volivci v velikem številu podprli pred tremi leti na predčasnih volitvah, v prihodnje ne bo več.

Poglobljena razhajanja

Kajti Iniciativa za demokratični socializem (IDS) in TRS sta odločeni vztrajati pri oblikovanju ene stranke, z enim vodstvom, enim programom in poenotenimi lokalnimi odbori po državi, v DSD pa menijo, da bi bilo treba vztrajati pri koaliciji različnih političnih subjektov.

V IDS sicer še niso sprejeli sklepa o začetku vstopa v postopek povezovanja v eno stranko, so pa delovne skupine IDS že dobile mandat za oblikovanje skupnega programa in statuta ZL, na podlagi katerih bi nato odločali organi IDS in TRS. V tej fazi DSD ni zraven, vzrok pa se skriva v dejstvu, da se je ta stranka lani registrirala tudi kot ZL, s čimer je po prepričanju drugih kršila koalicijsko pogodbo in od nje odstopila, tako da DSD niti ne štejejo več kot del koalicije ZL.

Žnidaršič pojasnjuje, da so se za sklic skupnega srečanja odločili po desetih mesecih čakanja na IDS, da to stori. »Želimo izvedeti, kako in kaj početi v prihodnje,« dodaja predsednik DSD. Informacij o tem, kaj se dogaja v IDS in TRS, nima veliko, namesto tega čakajo in vztrajajo, da ZL nadaljuje svojo pot kot koalicija, in ne kot ena stranka.

Drugačno pot koaliciji, ki je pred tremi leti na parlamentarnih volitvah osvojila presenetljivih šest poslanskih mandatov, napoveduje predsednica TRS in poslanka Violeta Tomić. Pri tem je treba spomniti, da je bila Tomićeva izvoljena kot članica DSD, nato pa je prestopila v TRS in prevzela vodenje stranke, kar je povzročilo določeno stopnjo nezaupanja med koalicijskimi partnerji. »ZL potrebuje skupno idejo, enotno vodstvo in en program. Koalicija ZL je bil eksperiment, a se je izkazalo, da pod štirimi komandami ne more dobro delovati,« pravi Tomićeva. O tem, kako se bo TRS loteval nadgradnje koalicijskega sodelovanja, bodo razpravljali v soboto na svetu stranke.

Spor o imenu ZL

Da se v koaliciji ZL resno lomi, priča tudi podatek, da na decembrskem kongresu Evropske levice DSD ni bila sprejeta med polnopravne članice, bila pa sta sprejeta IDS in TRS. DSD je ostala pri statusu opazovalke.

Zato ne preseneča, da je Žnidaršič zdaj v imenu DSD sklical skupni sestanek, da ocenijo, pri čem so. Predstavnik IDS pravi, da se na vabilo zagotovo ne bodo odzvali, ker so prepričani, da je Žnidaršič z uzurpacijo imena ZL kršil koalicijsko pogodbo. »Dokler te kršitve niso odpravljene, ne vidimo možnosti za pogovore,« pravijo v stranki demokratičnega socializma, ki je v dosedanji koaliciji štirih členov imela najbolje organizirano stranko.

To, da razvoj dogodkov v koaliciji ZL ne gre v pravo smer, je Žnidaršič zaslutil že lansko jesen, ko so se v IDS pomerile centralistične sile pod okriljem predsedujočega Luke Mesca z avtonomisti, ki so zagovarjali samostojno IDS. Po dolgih mesecih merjenja moči po propadlem kongresu stranke aprila lani in po dopisnih sejah sveta IDS in dopisnem glasovanju so zmagali centralisti. V tem obdobju pa je Žnidaršič dopolnil ime stranke DSD z Združena levica – tako da zdaj stranka nosi polno ime ZL-DSD. In to je dovolj zgodaj rezerviral tudi v registru političnih strank. »S tem smo zgolj zaščitili svoj delež pri uspehu ZL. V poslanski skupini se obnašajo, kot da koalicijo predstavljata le dve stranki, a v njej smo tudi mi,« pojasnjuje Žnidaršič. Zato se na tej točki zastavlja vprašanje, kaj bodo storili v TRS in IDS, ko bodo ustanovili politično stranko ZL in je ime in znak s tem imenom že registrirala DSD. Je Žnidaršič z registracijo imena porušil vse mostove do nove stranke? V IDS in TRS pravijo, da puščajo vrata odprta za vse, »ki so imeli ali še imajo pomisleke do združitve, da je to prava pot za socialistično alternativo v Sloveniji«.

Hanžek v politični pokoj

A v TRS si zaradi tega pretirano ne belijo glave, pravi Tomićeva. Projekt enotne ZL bo uspel, o tem osebno ne dvomi, bo pa na tej ovinkasti cesti še nekaj ovir, ki jih nameravajo preskočiti. »Smo na dobri poti,« optimistično dodaja. Dobre volje ji ni pokvarila niti informacija, da je TRS zapustil ustanovitelj in prvi predsednik stranke Matjaž Hanžek. »Tako se je pač odločil, sprejemamo odločitev, a ostaja v poslanski skupini, kjer sodelujemo,« pojasnjuje Tomićeva.

Hanžek je izstop iz stranke utemeljil z besedami, da je po 50 letih javnega delovanja napočil čas za postopen umik. »V preostanku poslanskega mandata se bom posvetil dokončanju poročila o preiskovalni komisiji o Tešu 6. Stranko pa naj vodijo mlajši,« pravi Hanžek. In kaj pravi o projektu ZL? »Bolj slabo kaže,« odgovarja in daje razumeti, da to ni več njegova skrb. Potihem pa priznava, da je dveletno mučenje pri povezovanju levih sil pod okriljem ZL tudi nekoliko pospešilo njegov umik iz politike.