Najprej počasi, potem hitro

Ljubljana – O financiranju programskih vsebin medijev s posebnim statusom je medijski zakon jasen: ministrstvo za kulturo bi moralo tem medijem razdeliti tri odstotke od zbranega prispevka za RTV Slovenija, a to že leta v nasprotju z zakonom počne polovično.

Od tistega, kar določa tretja točka 4. a člena zakona o medijih, je ministrstvo leta 2015 razdelilo 1,2 milijona evrov oziroma 43 odstotkov predvidenih sredstev, leta 2016 1,5 milijona evrov (53 odstotkov), lani 1,55 milijona (55 odstotkov) in letos 1,54 milijona evrov. Ker letošnji in lanski podatki o sredstvih, zbranih z RTV-prispevkom, še niso znani, jih je Združenje radiodifuznih medijev ocenilo v enaki višini kot za leto 2016.

Razlika med izplačanimi in z zakonom predvidenimi sredstvi je v zadnjih štirih letih torej 5,49 milijona evrov, o tem znesku na Medijski zbornici, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, govorijo kot o »nezakonito odvzetih sredstvih«. To je le delni izračun, enako kot vlada Mira Cerarja je ravnala tudi tista prej; zadnja, ki je medijem dajala tisto, kar jim po zakonu gre, je bila Janševa. Na sestanku predstavnikov Združenja radiodifuznih medijev na Medijski zbornici ta teden je predsednik vlade po besedah predsednika upravnega odbora zbornice Rajka Djordjevića odločil, da bodo takoj začeli reševati najbolj pereče težave lokalnih in regionalnih medijev s statusom posebnega pomena.

Ogorčenje zaradi poznega odziva predsednika vlade

Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije je v odzivu na izjavo predsednika vlade, v katerem je ministru za kulturo Tonetu Peršaku in predsedniku parlamentarnega odbora za kulturo Draganu Matiću naložil pripravo novele zakona v štirinajstih dneh, z ogorčenjem ugotovil, da se je z medijsko zakonodajo predsednik vlade javno oglasil sploh prvič v tem mandatu in le nekaj mesecev pred njegovim koncem: »Sprašujemo se, zakaj se je Miro Cerar na pritisk ene od interesnih skupin, Združenja radiodifuznih medijev, tik pred začetkom predvolilne kampanje odločil z naročilom delnih rešitev poseči v ta zelo kompleksen problem, za rešitev katerega do zdaj ni našel volje.« Novinarsko društvo ugotavlja, da so zahteve programov posebnega pomena, ki želijo redefinicijo statusa in revizijo obsega javne službe, legitimne in upravičene, a »nič bolj kot zahteve po ureditvi številnih drugih področij, kot so koncentracija lastništva, občinska glasila, popravek, financiranje kakovostnega in preiskovalnega novinarskega dela, če naštejemo le nekatere.«

Minister zaradi neaktivnosti menda povzročil škodo

Združenje radiodifuznih medijev na GZS je v izjavi prejšnji teden, ko so predsednika vlade pozvali k razrešitvi ministra za kulturo, ugotovilo, da je minister strokovno nekompetenten za pripravo medijske zakonodaje, ki bo slovenskim medijem omogočila obstoj, sprejeta pa bo v sodelovanju z deležniki, kot je to v navadi v demokratičnih družbah. V dveh ključnih dokumentih, Strategiji razvoja medijev in Nacionalnem programu za kulturo, razen javnega zavoda RTV mediji sploh niso omenjeni. Minister je po mnenju združenja s svojo neaktivnostjo naredil slovenskim medijem dolgoročno nepopravljivo škodo, v dosedanjih javnih razpravah pa je s svojim odnosom do stroke in medijev pokazal popolno ignoranco ter elementarno nepoznavanje vloge medijev v demokratični družbi.