Tiskane izdaje
Ljubljana – Ob 25-letnici samostojne Slovenije je zanimiva tudi delitvena bilanca nekoč skupnega premoženja nekdanje Jugoslavije. Po sporazumu o nasledstvu, ki so ga države naslednice podpisale pred 15 leti, je Slovenija doslej pridobila okoli dvesto milijonov evrov, več nepremičnin v tujini in približno dvesto umetniških del.
Boleči del delitvene bilance je še zmeraj jamstvo za nekdanje varčevalce LB na Hrvaškem in v BiH.
Prihodnji teden bo v Sloveniji mednarodna konferenca, na kateri bodo udeleženci iz vseh držav podpisnic sporazuma o vprašanjih nasledstva (Slovenija, Hrvaška, Srbija, BiH, Makedonija, medtem ko Črna gora in Kosovo nista naslednici po nekdanji SFRJ) zaznamovali 15 let obstoja sporazuma. Ta je nastal deset let po razpadu Jugoslavije, odbor visokih predstavnikov, ki bdi nad njegovim izvajanjem, pa se sestane le poredko. Nazadnje se je jeseni 2015, pred tem pa leta 2009.
Pregled, kaj vse je uspelo državam naslednicam razdeliti si, ni preprost, če pa potegnemo črto pod sporazum, lahko rečemo, da je bilo največ napredka pri razdelitvi premoženja nekdanje jugoslovanske diplomacije v tujini. Naslednice so si razdelile približno 70 odstotkov vseh nepremičnin (okoli 123), od tega je Slovenija dobila devet veleposlaništev, rezidenc ali generalnih konzulatov. V teh objektih je imela nekdanja skupna država več kot dva tisoč umetniških del, po sporazumu pa jih je Slovenija doslej dobila približno dvesto, ki si jih je bilo mogoče lani ogledati v Narodni galeriji.
Poleg tega je Slovenija sestavila obsežen seznam dodatnih umetniških del, ki bi jih želela še pridobiti. Te umetnine so krasile nekdanja stanovanja v Beogradu, kjer so prebivali slovenski funkcionarji v zveznih službah. Na seznamu je, denimo, tudi en del originalnega letala Edvarda Rusjana pa originalni naslovi slovenskih filmov (denimo Na svoji zemlji in Kekec), ki jih je Triglav film leta 1968 predal Jugoslovanski kinoteki.
Prav tako so si podpisnice sporazuma že skoraj v celoti razdelile finančna sredstva nekdanje SFRJ v tujini – zlato in depozite Narodne banke Jugoslavije v komercialnih bankah v tujini, pri čemer je Sloveniji pripadlo 16 odstotkov celotne vsote.
Stotine milijonov za LB
Področje nerešenih ali neuresničenih delov sporazuma o nasledstvu je prav tako obsežno. Centralni del zajema področje starih deviznih vlog pri Ljubljanski banki, ki sodi v poglavje »nerešenega nasledstvenega vprašanja jamstva nekdanje federacije za devizne vloge varčevalcev«.
Slovenija je ves čas vztrajala pri stališču, da gre pri tem za vprašanje nasledstva po teritorialnem načelu, kar pomeni, da so za varčevalce na svojem ozemlju odgovorne matične države, čemur pa oporekata Hrvaška in BiH. Po drugi sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v primeru Ališič se je Slovenija znašla v težavah, saj bo morala vrniti denar do 150.000 nekdanjim varčevalcem iz Hrvaške in BiH, ki še niso bili poplačani. V strokovnih krogih je obveljalo, da je to velika zmaga Hrvaške in BiH, saj bo morala Slovenija verjetno izplačati okoli 350 milijonov evrov.
Po zadnjih podatkih je bilo doslej vloženih okoli 21.000 zahtevkov za izplačilo deviznih prihrankov LB na Hrvaškem, izdanih je bilo približno 2500 informativnih izračunov v vrednosti 37 milijonov evrov, okoli tisoč varčevalcem LB na Hrvaškem pa je že bilo izplačanih približno 15 milijonov evrov. V BiH postopki izplačevanja še niso stekli, ker Slovenija še ne more pridobiti verodostojnih podatkov iz arhivov LB v Sarajevu. So pa predstavniki slovenskih in bošnjaških oblasti aprila sklenili sporazum, ki naj bi pospešil postopke. Na drugi strani pa LB nikakor ne more uveljaviti svojih terjatev do hrvaških podjetij, teh je po zadnjih podatkih za približno tristo milijonov evrov.
