Tiskane izdaje
Politično kariero je začel že v študentskih letih v socialističnem družbenem sistemu in s 26 leti postal najmlajši član centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Od blizu je spremljal razpad Komunistične partije Jugoslavije v Beogradu, nato je postal pomemben člen najprej prenovljenih komunistov, nato Socialnih demokratov, ki jih je po prevzemu stranke leta 1997 popeljal na tretjo pot Tonyja Blaira.
Ob prehodu v novo tisočletje je Pahor postal predsednik državnega zbora, kjer je nabiral nove politične izkušnje. Nato so ga volivci poslali v evropski parlament, vendar mandata ni dokončal, saj se je predčasno vrnil v domovino, da bi se pripravil na predsedniške volitve 2007.
Njegova politična pot do funkcije, ki jo najraje opravlja, je bila precej zavita in posuta z ovirami. Pred preselitvijo na Erjavčevo, kjer je sedež predsednika republike, se je ustavil na Gregorčičevi v vlogi predsednika vlade, saj je leta 2008 popeljal na zmagovite steze stranko SD. Ob gospodarski in finančni krizi mu je vladajoča koalicija predčasno razpadla in zgolj ognjeviti kampanji leta 2011 na predčasnih volitvah se lahko zahvali, da ne on ne SD nista povsem pogorela.
Pred petimi leti je v drugem krogu predsedniških volitev prejel skoraj 490.000 glasov, letos v drugem krogu več kot 100.000 manj. Takšno sporočilo vsak politik razume. Ker se Pahor verjetno ne bo več potegoval za nobeno politično funkcijo v državi, ni nepomembno, s kakšnim »rezultatom« se bo poslovil čez pet let.
