Tiskane izdaje
Ljubljana − Slovenski politični vrh, ki ga je sklical premier Miro Cerar, odzvali pa so se praktično vsi šefi strank (le SD je zastopal Matjaž Han in Levico Matej T. Vatovec), zagotavlja »trdno odločenost za enotno spoštovanje arbitražne sodbe,« je ocenil slovenski predsednik vlade. Implementacija bo potekala v dialogu s Hrvaško, evropska komisija pa bo z celotnim procesom seznanjena.
Cerar je ocenil, da je bilo srečanje konstruktivno, kar bo omogočilo vladi, da bo v prihodnje bolj osredotočena na izvajanje sodbe, pri tem pa da bo treba biti premišljen, miren, a tudi odločen. Cerar je spomnil tudi, da je arbitražna sodba primer dobre prakse, ki bi se lahko uveljavila na splošno v celotni regiji Jugovzhodne Evrope, kjer se soočajo s podobnimi mejnimi težavami.
Pred srečanjem z Andrejem Plenkovićem 12. julija v Ljubljani po premierovih besedah ne smemo preveč pričakovati. »To bo prvi pogovor s hrvaškim predsednikom (vlade) na to temo, zato ne smemo pričakovati konkretnih odločitev ali rešitev. Dobro je, da se hitro sestaneva in da bo srečanje potekalo v duhu dobrih sosedskih odnosov,« je dejal Cerar.
Premier pravi, da bo hrvaškemu kolegu predstavil slovenski načrt za izvedbo sodbe, nato pa bo prisluhnil argumentom Hrvaške. Kot vemo, ta ignorira odločitev arbitražnega sodišča pod pretvezo, da je bil potek sojenja kompromitiran.
Janša: Enotni o pravnih vidikih sodbe
Predsednik republike Borut Pahor je po srečanju dejal, da je treba dialog s Hrvaško voditi na miren način, ker je prepričan, da imata državi enkratno priložnost, da dokončno zapreta to poglavje. »Ne bo lahko zaradi stališča hrvaške države, vendar mislim, da je s potrpežljivo in modro politiko to mogoče storiti tako, da bomo potem vsi zadovoljni. Pred nami je zahteven problem, ki pa ni nerešljiv,« je prepričan Pahor.
Predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša (SDS) je z besedami, da obstaja enotnost o pravnih vidikih arbitražne sodbe, zagotovil konsenz o prihodnjih korakih Slovenije, je pa podvomil, ali bo mogoče sodbo udejanjiti, ker je za to potreben voljan sogovornik, kar pa Hrvaška v tem trenutku ni. »Ključno je, da za Hrvaško ni sporen rezultat arbitražnega procesa, ampak dvomi o načinu sprejetja sodbe, zato je od arbitraže tudi odstopila. Hrvaška se ne želi odpovedati poziciji močnejšega, ko se bo reševalo mejno vprašanje s Srbijo, BiH in Črno goro,« je dejal Janša.
Prvak SDS pričakuje, da bo evropska komisija poskušala pomagati z mediacijo med Slovenijo in Hrvaško, vendar ne pričakuje napredka. Janša vztraja, da je bilo iskanje rešitve prek tretjega (sodišče) napačna odločitev v preteklosti, pričakuje pa v prihodnje, da bo Hrvaška čez čas na bilateralni ravni ponudila Sloveniji nekaj podobnega, kot je rešitev iz Haaga. Arbitražna rešitev po njegovem po vsebinski plati ustreza Hrvaški, ki da je »s sodbo uresničila vse strateške interese, Slovenija pa popolnoma izgubila z vidika pravičnosti.«
Alenka Bratušek (Zavezništvo) in Matjaž Han sta ocenila, da je bilo srečanje konstruktivno. Medtem ko Bratuškova meni, da bo treba odslej hiteti počasi pri implementaciji sodbe, upa, da bo vlada spoštovala zaveze in ne bo pozabila na ljudi, ki so prizadeti zaradi odločitve sodišča.
