Tiskane izdaje
Ljubljana – Da bo nov generalni državni tožilec vodja mariborskega okrožnega tožilstva Drago Šketa, skoraj ni več dvoma. Na marčni seji državnega zbora lahko pričakuje zadostno poslansko podporo, torej bo maja zamenjal Zvonka Fišerja.
To bo peta menjava v vrhu tožilstva. Oseminštiridesetletni Šketa je moral danes kot prvi tožilec v državi skladno s spremenjeno tožilsko zakonodajo opraviti zaslišanje pred dvema parlamentarnima delovnima telesoma, potem ko ga je državnotožilski svet soglasno predlagal za novega generalnega državnega tožilca.
Večja odzivnost tožilcev
Drago Šketa je v pravosodnih vrstah 22 let, od leta 2010 vodi drugo največje tožilstvo v državi. Za najvišji tožilski položaj je imel protikandidata, vendar je državnotožilski svet, kot glavnega kadrovika v tožilstvu, prepričal s svojim ambicioznim strateškim programom, motiviranostjo, energijo ter osebno in strokovno avtoriteto. Tudi vlada ga je podprla kot primernega kandidata. Njegovo videnje dela tožilstva izhaja iz prepričanja, da morajo organi pregona odgovoriti na vprašanje, kako lahko s svojim delom pripomorejo k izboljšanju gospodarskih in socialnih razmer v državi. Družbeni razvoj in blaginja države sta odvisna tudi od ustrezne odzivnosti tožilcev. Tožilci tako vedo, kaj je cilj njihovega dela. Hudi družbeni odkloni, ki se kažejo predvsem v gospodarski in finančni kriminaliteti, morajo biti sankcionirani. Tako Šketa poudarja, da je v zahtevnih in obsežnih zadevah, po katerih jih sodi tudi javnost, brez dvoma njihov interes, da tožilci pridejo do obsodilnih sodb. Tovrstni kriminaliteti se pridružuje tudi vse več kratenja pravic delavcev. Število 850, kolikor je vloženih kazenskih ovadb, je osupljivo. Zaščita ranljivih skupin je sploh izziv za tožilce.
Ne vidi se kot tisti, ki bo nadaljeval delo predhodnika Zvonka Fišerja. »Niti politika pregona, ki jo bom moral pripraviti, če bom izvoljen v državnem zboru, ne bo izpeljanka prejšnje politike. Delam in odločam se po svoji vesti.« Podpira pripravo meril za določanje uspešnosti tožilcev, prav tako dosledno evidentiranje njihovih napak. »Moj osebni izziv je, da bo delo tožilstva učinkovito oziroma da ga spravimo na višjo raven,« poudarja.
Molk koalicije
Ali ima kaj slabe vesti zaradi nekaterih preteklih primerov, kot so bili Satex, divja privatizacija, povojni poboji, kazniva dejanja med desetdnevno osamosvojitveno vojno, Kangler, Patria? To zanima predvsem največjo opozicijsko stranko, ki je prepričana, da se tožilstvo v teh primerih ni ustrezno odzvalo. Ker je Šketa s svojimi odgovori ni prepričal, ga SDS ne bo podprla. SDS je bila danes sploh edina parlamentarna stranka, ki je kandidatu za prvega tožilca v državi postavljala vprašanja. Zato je molk koalicije razumela kot strinjanje z razmerami v pravosodju.
