Tiskane izdaje
Ljubljana – Zunanji minister Karl Erjavec pravi, da je bilo vprašanje palestinske državnosti na mizi že v času, ko je bil obrambni minister, zlasti pa je aktualno, odkar vodi zunanje ministrstvo od leta 2012. Njegovo stališče je, da mora do rešitve dveh držav priti prek mirovnega procesa.
Ko je v Belo hišo vstopil Donald Trump, je postalo jasno, da bo vprašanje palestinske državnosti dobilo negativen odgovor. Ko je Trump pred dvema mesecema razkril svojo odločitev, da bo ameriško veleposlaništvo v Izraelu iz Tel Aviva preselilo v Jeruzalem, je pokopal možnosti za obuditev mirovnega procesa, izraelskim oblastem pa je dal proste roke pri kraji (palestinske) zemlje. Hkrati je sprožil nov val zahtev po priznanju palestinske državnosti. Tudi v Sloveniji.
»Selitev veleposlaništva pomeni odmik od rešitve dveh držav in mirovnega procesa. Pomeni tudi kršitev resolucije varnostnega sveta Združenih narodov 478/80 in nekaterih novejših resolucij,« je jasen slovenski zunanji minister, ki je pred poldrugim mesecem zagnal »logistiko« za priznanje Palestine. »V letih 2014 in 2015 je nekaj pomembnih evropskih držav v parlamentu dalo pobudo za priznanje Palestine – Velika Britanija, Španija, Francija, tudi evropski parlament. Švedska vlada jo je v tem času priznala. To je pogojno storil tudi Vatikan,« Erjavec spominja na obdobje, ko je bila tudi Slovenija najbližje priznanju. »Tudi pri nas je pobuda prišla iz parlamenta, vlada pa je to temo obravnavala julija 2015. Menili smo, da je mirovnemu procesu treba dati še eno priložnost. Odločili smo se počakati, da to stori še kakšna članica EU,« razmere izpred dveh let in pol opisuje zunanji minister. To se – tudi zaradi spremenjenih geostrateških okoliščin, terorističnih napadov v Franciji in Belgiji ter naraščajoče islamofobije, ki je marsikje prodrla v jedro politike – (še) ni zgodilo.
Obujanje procesa
»Iskali smo partnerja za priznanje. Na mednarodni ravni bi to imelo večjo težo. Potem ko se je Trump odločil preseliti ameriško veleposlaništvo v Jeruzalem, so se okoliščine spremenile. Mislim, da je zdaj pravi trenutek za dodatno podporo Palestini. Če hoče Slovenija pokazati, da ima samostojno zunanjo politiko, je tudi pravi trenutek,« svojo odločitev opisuje zunanji minister, ki je vladni kabinet pred mesecem dni seznanil »z vsemi novimi okoliščinami«.
Izraelski varnostni zid na Zahodnem bregu. Foto: Finborr O'Reilly/Reuters
Po Erjavčevih besedah zdaj ni več ključno, da bi Slovenija morala najti partnerico, temveč dejstvo, da je ves čas podpirala Palestino – od odprtja predstavništva v Ramali in dviga njenega statusa do glasovanja o njenem polnopravnem članstvu v Unescu. Čas je, da Palestino priznamo in na notranjepolitični ravni to vprašanje zapremo, je odločen Erjavec, ki meni, da bo priznanje Palestini v do zdaj »asimetričnih« pogajanjih z Izraelom omogočilo bolj enakovredno izhodišče. »Palestinci se nahajajo v zelo težkem položaju. Če bodo šle stvari naprej v smeri, v kateri gredo, ne verjamem, da bi lahko bližnjevzhodni mirovni proces pripeljal do politične rešitve. Tudi zato je priznanje pomembno,« razmere v Sveti deželi opisuje Erjavec, ki pričakuje, da bi se v primeru priznanja odnosi z Izraelom poslabšali, a ne dolgoročno. »Izrael se najbolj boji, da bi slovensko priznanje sprožilo val priznanj,« dodaja zunanji minister, ki se bo v Ljubljani srečal z izraelskim veleposlanikom teden dni pred zasedanjem odbora za zunanjo politiko (31. januarja), kjer bodo obravnavali priznanje Palestine.
Po naših podatkih je bil pred dobrima dvema letoma glavni zadržek vlade pri morebitnem priznanju Palestine »finančne narave«. Morebiten dvig obresti na posojila, denimo. Prvo bojazen naj bi finančno ministrstvo odpravilo. Drugi strah nima realnih temeljev. Zunanji minister Karl Erjavec pojasnjuje: »Naše gospodarsko sodelovanje z Izraelom je vredno 60 milijonov evrov. Danes (petek, op. p.) se odpravljam na srečanje skupnega odbora Slovenije in Furlanije - Julijske krajine, s katero ustvarimo za 750 milijonov evrov gospodarske dejavnosti.«
Spremenile so se tudi okoliščine v slovenski vladi. Po naših informacijah se po dolgem prepričevanju s priznanjem Palestine zdaj strinja tudi predsednik vlade Miro Cerar. Zunanjemu ministru je naročil, naj opravi dodatne pogovore na ravni Evropske unije, kar bo Erjavec storil že danes na vrhu zunanjih ministrov EU v Bruslju. Ko bo vlada sprejela sklep o priznanju, ga bo »pripeljala« v parlament. To naj bi se zgodilo v nekaj tednih.
Matej T. Vatovec, poslanec Levice, ki je pobudo za priznanje Palestine sprožila že leta 2014, meni, da je »trenutek pozen, več kot skrajen«. »Ko smo pobudo za priznanje sprožili, je ta imela široko podporo parlamentarnih strank. Kljub načelni podpori je predvsem vladajoča koalicija, s kopico izgovorov, zavirala izvršitev sklepa,« se spominja Vatovec in dodaja, da je čas, »da se Slovenija po Švedski (2014) končno ali vsaj enkrat postavi kot načelna država na mednarodnem področju in postane »lokomotiva tistega vlaka, ki smo ga ves ta čas, bojda, čakali«.
»Slovenija se mora otresti pragmatičnih kalkulacij«
»Zgodba palestinskega ljudstva je tragedija, ki traja sedemdeset let. Od particije britanskega mandata v Palestini leta 1947 in vzpostavitve države Izrael je to zgodba o zatiranju, nasilju in razčlovečenju, ki so jo tako ali drugače podpirale in omogočale predvsem velesile severnoatlantskega zavezništva z ZDA na čelu. Številne vojne, izgoni in širitev Izraela na območje Palestine so skozi leta vzpostavile pravi apartheid, utemeljile koncept bližnjevzhodne krize ter onemogočile izvajanje resolucij Združenih narodov, predvsem pa mirne vzpostavitve dveh držav,« nadaljuje Vatovec, ki priznanje Palestine danes vidi kot »zadnjo brco« za oživitev mirovnega procesa.
»Palestinsko ljudstvo priznanje potrebuje zato, da dobi široko pravno legitimnost. Ne smemo pozabiti, da je Palestino priznalo že 136 držav članic ZN, ki predstavljajo približno 70 odstotkov članic in več kot 80 odstotkov svetovnega prebivalstva. To je reprezentativen delež – pomenljiv pa je podatek, da je med temi le prgišče držav članic Evropske unije,« nadaljuje poslanec Levice, ki meni, da bi se morala Slovenija otresti »pragmatičnih kalkulacij«, ki so zavirale priznanje. »Zelo konkretno: nismo se želeli zameriti Američanom in Izraelcem zaradi bank. Zaradi obresti na posojila in negativnih posledic na javne finance, ki bi jih lahko imelo priznanje. Do zdaj nismo priznali osnovne pravice nekega ljudstva – samoodločbe – zaradi finančne kalkulacije in vpliva zadnje velike kolonialne sile,« je neposreden Vatovec.
Protesti proti ameriškemu priznanju Jeruzalema za glavno mesto Izraela. Jaafar Ashtiyeh/AFP
Pahor je do »enostranskih ukrepov« zadržan
Za mnenje o slovenskem priznanju Palestine smo povprašali tudi predsednika republike Boruta Pahorja. »Že večkrat sem poudaril, da podpiram diplomatsko priznanje Palestine v okoliščinah, ko bi to priznanje pripomoglo k ureditvi dvostranskih vprašanj z Izraelom, in ne k njihovemu zaostrovanju,« je odgovoril predsednik, ki meni, da »zdaj nismo priča takšnim okoliščinam«. Po Pahorjevem mnenju bi morala biti v mirnem reševanju bližnjevzhodnih vprašanj skupna zunanja politika Evropske unije bolj ambiciozna in vplivna kot doslej. Pri sklenitvi jedrskega sporazuma z Iranom je že dokazala svoje znanje in vplivnost. Predsednik je poudaril, da si tudi v osebnih pogovorih z voditelji izraelskih in palestinskih oblasti prizadeva, da bi obe strani sprejeli rešitev dveh držav. »Zadnje čase so se poslabšali razmere in zaupanje, ki bi ob močni in enotni podpori mednarodne skupnosti omogočali tako rešitev,« dodaja predsednik države, ki je zato zadržan do enostranskih ukrepov, ki razmer po njegovem mnenju ne izboljšujejo in poglabljajo nezaupanje.
