Tiskane izdaje
Kaj je v Ceti najbolj sporno?
Ceta je sporazum, ki je napisan pod taktirko kapitala in ki na račun pravic ljudi povečuje moč korporacij ter omejuje suverenost držav. Z njo na stežaj odpiramo vrata zniževanju naših standardov na področju varstva okolja, sociale, prehrane, delavskih pravic in javnih dobrin. Nismo proti trgovanju in sodelovanju s Kanado, a ne na račun pravic in temeljnih postulatov naše družbe. Največje tveganje so mednarodna arbitražna sodišča, mehanizem, ki daje korporacijam močno orožje, saj lahko izpodbijajo odločitve držav, ki jim niso pogodu. Sodišča delujejo zunaj utečenih nacionalnih pravnih sistemov, zato gre za izigravanje demokratičnih načel in pravnih standardov, po katerih deluje razviti svet. Kanadčani so nas, na podlagi izkušenj - zaradi tožb korporacij so plačali 200 milijonov kanadskih dolarjev odškodnin - svarili, naj se takšnim principom delovanja upremo, dokler je še mogoče.
Kaj ste sami storili proti sprejetju Cete?
Opozarjal sem na škodljivosti sporazuma, sodeloval na številnih posvetih, konferencah in protestih tako doma kot v tujini, pred tem pa sem se seznanil z mednarodnimi študijami ter govoril s strokovnjaki. Tako slovensko vlado kot parlamentarni odbor za zadeve EU sem prepričeval, naj Cete ne podprejo in zaščitijo javni interes, a žal neuspešno. Tudi v evropskem parlamentu smo bili glasni, povezali smo se s civilno družbo, nevladnimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi. Žal so bili vsi naši predlogi spregledani. Zavzemali smo se tudi, da bi evropski parlament Ceto poslal v presojo na Sodišče EU, a je bilo to večinsko zavrnjeno, kar je škandalozno.
Obstaja kakšna možnost, da nacionalni parlamenti ne bi podprli sporazuma?
Absolutno. Ceta naj bi začasno začela veljati v začetku aprila, nato pa imajo zadnjo besedo nacionalni in ponekod še regionalni parlamenti, ki ostajajo zadnji branik evropskih standardov. Upam, da bodo v postopku ratifikacije pokazali več poguma in razuma kot evropski poslanci. Tu se lahko tudi državni zbor postavi na pravo stran zgodovine, na stran javnega interesa in državljanov, Evropi in svetu pa s tem pošlje sporočilo, da ne sprejemamo trgovanja z usodami ljudi. Spomnimo se valonskega upora, ki je čez noč to malo belgijsko regijo postavil na zemljevid kot branik prihodnjih generacij, kar kaže na to, da je vsak glas proti še kako pomemben in da Cete ne čaka lahka pot do končne potrditve.
Kako pa je ravnala naša politika?
Obžalujem, da vlada ni imela dovolj poguma, da bi Ceto zavrnila. Zagotovila, da so pomisleki Slovenije upoštevani v skupni izjavi, ki je bila naknadno dodana Ceti, ne zdržijo resne presoje, saj gre za kozmetične popravke, ki ne morejo odpraviti ključnih pomanjkljivosti. Dvomljiva je njena pravna teža, saj izjava ni del besedila sporazuma, ki je bil dokončen že pred tem in ga ni več mogoče spreminjati. Kako bi lahko nekaj strani dolga izjava, spisana v naglici, odpravila vse pomanjkljivosti skoraj 1600 strani kompleksnega sporazuma?
Imate kakšno oceno, kdaj bi Ceta lahko prišla na dnevni red državnega zbora?
To je težko napovedati, postopek potrditve v celotni EU bi lahko trajal celo do pet let. Je pa za Slovenijo pomembno, da je predsednik DZ Milan Brglez že večkrat povedal, da bo, glede na to, da sporazum vsebuje mehanizem ICS, ki pomeni prenos dela suverenosti na novo entiteto, pri ratifikaciji potrebna dvetretjinska večina, ki pa jo bo v zdajšnji sestavi parlamenta zelo težko doseči. Če je to res, je to dobra napoved za zavrnitev Cete. A žal smo bili pri sporazumu priča že toliko nenadnim manevrom, da so možni vsi scenariji. Menim, da bi morali razmisliti tudi o referendumu. Ker Ceta močno vpliva na številne bistvene vidike naše družbe, podpiram vsa demokratična sredstva, ki so na voljo, da se preprečijo škodljive posledice sporazuma. Predlog o razpisu posvetovalnega referenduma je bil že zavrnjen, a še vedno je mogoče razpisati zavezujoči referendum v skladu s 3. a-členom ustave.
Kaj pomeni sprejetje Cete za prihodnost TTIP? Ali je ta, glede na Trumpove napovedi o protekcionizmu, še aktualen?
Odstopi od sporazumov so del Trumpove protekcionistične politike. Za zdaj se neposredno o TTIP še ni izrekel, a menim, da je sporazum vsaj za zdaj zamrznjen, to nakazujejo tudi nedavni komentarji komisarke za notranje zadeve. Ob odhodu Michaela Fromana, ki je bil v času Obamove administracije predstavnik za trgovino, je bil objavljen tudi pregled napredka v pogajanjih o sporazumu v zadnjih štirih letih, iz katerega je razvidno, da je seznam odprtih vprašanj zares dolg. Denimo pri javnih naročilih, zaščiti investitorjev, delavskih standardih, zaščiti okolja. Vse to priča, da TTIP res ne kaže dobro.
