Sporazum bi položaj ribičev poslabšal

Piran – »Ribiči smo predstavnikom države že večkrat opozorili, da bi ribiški del sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju (Sops) še poslabšal naš položaj,« nam je pred prihodom vladnih predstavnikov v Piran povedal ribič Zlatko Novogradec. Enako meni večina slovenskih ribičev, ki pravijo, da je ribiški Sops zgolj nekakšen slovenski vladni »cukrček«, s katerim naj bi potešili hrvaške apetite.

»Sops ne zanima niti izolskih ribičev. To želi biti le nekakšen korenček hrvaškim ribičem. Nas morje do Vrsarja nikoli ni zanimalo. Hrvaške ribiče pa še kako zanima naše morje. Zdaj piha jugo, pred južno istrsko obalo nimajo kaj loviti, ker je morje preveč razburkano, v našem morju zdaj lahko udobno delamo,« je pojasnil Cristian Pugliese iz Izole, ki pa dvomi, da bi ribiči predstavnike države lahko kakorkoli prepričali. »Mislim, da so se o tem s Hrvaško že vse zmenili in jih naša usoda sploh ne zanima zares,« je še dejal Pugliese.

V Piranu je po besedah Zlatka Novogradca aktivnih še šest ribičev, v Strunjanu približno enako, v Izoli jih je le nekaj več. Toda velika večina teh si ne more privoščiti ribolova dlje kot do Savudrije ali kvečjemu Umaga. Ker imajo prešibke čolne. Mrežarji si nikakor ne upajo metati mrež celo v delu slovenskega morja, ker obstaja velika verjetnost, da bi jim mreže potrgali ali jih odnesli. »Kdo tem ribičem zagotavlja, da jim bo država povrnila nastalo škodo, ki bi bila posledica izginulih mrež? Nihče. Takšno vladno prepričevanje je zato nesmiselno. Razmere na morju so takšne, da slovenski mrežarji mečejo mreže le do polovice Piranskega zaliva, z druge strani do polovice mečejo hrvaški ribiči, in to tako na gosto, da skoraj ni prostora še za slovenske mreže. Poleg tega do sredinske črte (zunaj zaliva), torej v arbitražno dosojenem slovenskem morju, globinske koče še naprej vlečejo hrvaški ribiči. Resda svoje koče zdaj vlečemo tudi slovenski kočarji do arbitražne meje. To pomeni, da na tem delu lovimo oboji,« je povedal Robert Radolovič iz Izole.

Sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju sta državi sklenili leta 2001, da bi olajšali življenje prebivalcem ob meji v Istri še pred vstopom obeh držav v EU in pred določitvijo meje. Ribiški del sporazuma je trajal le kratek čas, saj so se proti njemu kmalu odločno uprli hrvaški ribiči. Zdaj so razmere drugačne. Po ocenah slovenskih ribičev bi si Hrvati zelo želeli s svojimi močnejšimi plovili »čistiti« živelj v slovenskem morju vse do Debelega rtiča.

Koprski ribič Silvano Radin nas je spomnil, da je Slovenija ob pogajanjih za vstop Hrvaške v EU vnesla Sops v pravni red EU. Seveda vemo, kako Hrvaška spoštuje ta pravni red.

Kaj pravi vlada

Urad vlade za komuniciranje je o prizadevanjih vlade glede Sopsa povedal: »Na podlagi večletnih prizadevanj Slovenije, da se slovenskim ribičem priznajo zgodovinske ribiške pravice v morskem prostoru pod suverenostjo Hrvaške, so bile te pravice priznane in vnesene v pravni red EU leta 2013. Večji del vsebine Sopsa je prenesen tudi v primarno pravo EU in sekundarno pravo EU. Ta del je pravno dejstvo (v tej fazi neodvisno od želja posamezne države ali njenih ribičev), ki se začne uporabljati, ko se začne v celoti izvajati arbitražna odločba. Če katera od držav ne izvaja tako opredeljene ureditve, to pomeni kršitev evropskega pravnega reda.«