Tiskane izdaje
Ljubljana – Spribliževanjem 25. obletnice osamosvojitve Slovenije se stopnjujejo nastopi prvaka SDS Janeza Janše, ki kot pomemben akter osvetljuje ozadja takratnih dogodkov. Tako kot večkrat doslej je tudi na Pučnikovem simpoziju iskal izdajalce in sile, ki da so preprečevale osamosvojitev Slovenije.
Pred dobrim mesecem dni so na podobnem omizju kot danes v Slovenski Bistrici, kjer je pokopan prvi predsednik Demosa Jože Pučnik, Janez Janša, Tone Krkovič in Igor Bavčar ugotavljali, da je bila na poti osamosvojitve Slovenije vrsta ovir. Med pomembnejšimi, ki jih je tudi tokrat navajal Janša, je bila Deklaracija za mir, pod katero so se podpisali štirje člani predsedstva republike, nekateri ministri takratne vlade in številni poslanci.
Deklaracija za mir je izdaja
Pred mesecem dni je prvak SDS primerjal podpis pod deklaracijo kot akt veleizdaje, a te označbe v Slovenski Bistrici ni več omenjal, čeprav še vedno meni, da je bila omenjena deklaracija v svoji naravi opredeljena kot protiosamosvojitvena, ker da se je zavzemala za razorožitev Teritorialne obrambe. Zakaj je bila deklaracija za mir pred mesecem dni veleizdaja, zdaj pa malo manjša izdaja, Janša na Pučnikovem simpoziju ni pojasnil. Domnevamo pa lahko, da je nekoliko le upošteval pojasnila člana nekdanjega predsedstva republike Dušana Pluta, ki je bil v tistem obdobju kot predsednik Zelenih del Demosa – v tem smislu po funkciji takrat tudi pomembnejši od Janše. Plut je Janševo umeščanje med veleizdajalska dejanja zavrnil s pojasnilom, da je treba Deklaracijo za mir razumeti kot nadaljevanje mirovniških gibanj, ki so bila izjemno živa v osemdesetih letih. Plut je pred mesecem dni za Delo pojasnil, da je treba deklaracijo brati v celoti, da se ni zavzemala za razorožitev TO v predosamosvojitvenem obdobju in da jo je treba razumeti v kontekstu mirnega reševanja jugoslovanskega konflikta. A Janša teh argumentov, kot smo lahko slišali v Slovenski Bistrici, ne sliši in ne upošteva.
Pučnik ogoljufan, a Janša dokazov nima
Na predavanju, na katerem so obujali vlogo in pomen prvega predsednika Demosa v osamosvojitvenem procesu (Janša je zanj dejal, da je bil človek, ki je držal hrbtenico), smo lahko tako poslušali, da je bil Demos vse od začetka »prestreljen« s posamezniki, ki da so imeli debele dosjeje v arhivih Udbe. Janša je omenjal Tita Turnška, Vena Tauferja in Toneta Peršaka, ki so bili aktivni v takrat njegovi Slovenski demokratični zvezi. Člana takratne vlade Jožeta Mencingerja in Marka Kranjca pa je označil za dezerterja, ker sta zapustila vlado tik pred osamosvojitvijo, ker da nista dovolj verjela v samo dejanje. Janša je ponovil znano domnevo, čeprav zanjo nima dokazov, da je bil menda Pučnik na predsedniških volitvah leta 1990 ogoljufan (v drugem krogu je Kučan dobil 58,59 odstotka, Pučnik 41,41 odstotka).
In kdaj se bodo razmere v Sloveniji izboljšale? Janša je prepričan, da šele takrat, ko bo »vrednostno središče« Slovenije imelo temelje v dogodkih pred 25 leti, in ne pred 50 leti. Za Janšo je moteča tudi sedanja državna himna. »Šele ko bo na simbolnih stvareh prelom, bodo spremembe tudi konkretne,« še meni Janša. To pomeni, če pravilno razumemo prvaka SDS, da se bo največja opozicijska stranka še naprej intenzivno ukvarjala s preteklostjo in revizionizmom.
Nagrajeni izdajalci
Tako kot je po prepričanju Janše ostalo še preveč simbolov nekdanje države v zavesti današnjih prebivalcev, smo lahko na predavanju dekana fakultete za medije Matevža Tomšiča slišali, da »lahko kljub novim obrazom v politiki, če pogledamo načela, vrednote, ki jim sledijo, govorimo o visoki stopnji reprodukcije načel, ki so bili na delu v nekdanjem režimu ali kasneje v obdobju tranzicije«.
Tomšič je razvijal tezo, za kar je dobil glasno podporo občinstva, da imamo v Sloveniji priložnost spremljati zgolj fasado, ki da se spreminja (LDS, PS ali SMC), pod njo pa je ostalo vse isto. Na predavanju je potrdil Janševo tezo, da sedanja vlada ne odloča o ničemer. »Pravi odločevalci so drugje. Opraviti imamo s teatrom, ključne odločitve sprejemajo drugje, v lobijih in klikah, ki izhajajo iz struktur nekdanjega režima,« meni Tomšič. V to mrežo sociolog poveže bankirje, sodnike, finančnike in akademsko sfero. Ključna teza, ki smo jo lahko slišali na simpoziju, pa je bila, da so ljudje, ki so ugrabili državo, v resnici nasprotovali osamosvojitvi, po propadu Demosa prevzeli oblast in bili tudi nagrajeni s funkcijami.
