»Vlade so glede Teš 6 ravnale neodgovorno «

DZ je danes soglasno podprl ugotovitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ za Teš 6.
Objavljeno
10. april 2018 22.04
brez naslova
Be. B., STA
Be. B., STA

Ljubljana - Vse vlade od 2004 do 2012 so ravnale neodgovorno, največja politična odgovornost pa je na vladi Boruta Pahorja in takratnima ministroma Francu Križaniču in Mateju Lahovniku, je danes DZ soglasno podprl ugotovitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ za Teš 6. Državni zbor bo proti njim naznanil sum kaznivega dejanja opustitve dolžnega nadzorstva.

Izpostavili so državo in javna sredstva

DZ je namreč na podlagi končnega poročila ugotovil, da so nekdanja ministra za finance in za gospodarstvo, Križanič in Lahovnik, ter nekdanji premier Pahor kot posamezni nosilci javnih funkcij politično odgovorni za naložbo bodisi zaradi opustitve dolžnostnega ravnanja ali pa celo namernih ravnanj, saj so s tem izpostavili državo oz. javna sredstva nesorazmernemu tveganju zaradi načina financiranja projekta in tveganju, ki je bilo povezano z nadaljnjim obstojem skupine HSE vključno s Premogovnikom.

DZ je na predlog SMC podprl tudi nadgradnjo slednjega sklepa, in sicer da za Pahorja, Križaniča in Lahovnika pristojnim organom naznani sum kaznivega dejanja opustitve dolžnega nadzorstva oz. nevestnega ravnanja pri opravljanju svojih funkcij.

DZ s sklepom vladi tudi predlaga, da kot skupščina SDH naloži, da ta od HSE zahteva sprožitev postopka ugotavljanja odškodninske odgovornosti organov vodenja in nadzora v Tešu in Premogovniku Velenju.

Poleg tega je DZ na predlog SMC sklenil prisojnim organom naznaniti tudi kaznivo dejanje krive izpovedbe za nekdanjega direktorja Teša Petra Dermola o izgradnji oz. podaljšanju železniškega tira do Teša 6.

DZ je tudi sklenil organe pregona pozvati, da se seznanijo s poročili komisije in vso med parlamentarno preiskavo pridobljeno dokumentacijo zaradi sumov storitev kaznivih dejanj pri naložbi.

Predsednik komisije DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 Matjaž Hanžek je ob začetku današnje obravnave pojasnil, da je v končnem poročilu povzet le bistveni del ugotovitev, ostalo je še marsikaj neodgovorjenega, kar pa komisija prepušča pristojnim organom, policiji, tožilstvu in sodišču.

Največje breme na Pahorjevi vladi

Ključna ugotovitev preiskovalne komisije sicer je, da so vse vlade od leta 2004 do leta 2012 ravnale neodgovorno ali vsaj malomarno ter podrejeno Termoelektrarni Šoštanj (Teš), največja politična odgovornost pa je na vladi 2008-2011 oz. Pahorjevi vladi.

Predvsem politično odgovornost nosita takratna ministra Križanič in Lahovnik. Križanič je bil kot nekdanji svetovalec Teša in nadzornik HSE ves čas obveščen o stanju pri projektu, a leta 2009, ko je bil še čas za ustavitev ali zamrznitev Teša 6, ni opozoril na problem. Lahovnik pa ni prisluhnil opozorilom, ki mu jih je podal takratni vodja direktorata za energijo Janez Kopač, v katerem je povzel vse napake projekta.

Pahorju komisija medtem očita, da je januarja 2009 ustanovil strateški svet za energetiko, a zaradi pritiska lobijev, ki so bili za investicijo, seje ni sklical več kot eno leto. Ob ponovnem sklicu sveta pa so bile dokončno podpisane vse pogodbe in vplačani prvi obroki.

Teš 6 je bilo do decembra 2009 možno ustaviti ali vsaj narediti začasni moratorij in jo na novo strokovno in neobremenjeno premisliti, je dejal Hanžek.

Po njegovih pojasnilih je vlada leta 2009 trikrat zasedala v vlogi skupščine HSE, a niti enkrat ni razpravljala o Tešu 6. To leto je prišlo do dveh novelacij investicijskega programa, pogodbe za dela so bile podpisane v 90 odstotkih. V letih 2010 in 2011 se je reševalo, kar se je rešiti dalo, nato pa je bilo v letu 2012 potrjeno državno poroštvo za za 440-milijonsko posojilo Evropske investicijske banke.

Politično odgovornost nosi tudi vlada med letoma 2004 in 2008, torej vlada Janeza Janše, in sicer za sprejemanje odločitev, ki jih ni dovolj premislila in je predvsem sledila željam investitorjem. S tem nosijo politično odgovornost poleg celotne vlade predvsem takratna ministra za gospodarstvo in finance, Andrej Vizjak in pokojni Andrej Bajuk, pa tudi premier Janša.

Politična odgovornost te vlade kot skupščine HSE je bila decembra 2006 potrditev razvojnega načrta skupine HSE za obdobje 2006-2015, v katerem je Teš 6 med prioritetnimi naložbami, pri čemer so vlada in vladni uradi, zadolženi za energetiko, opustili dolžnostno ravnanje, da se prepričajo o resničnosti vhodnih podatkov, na katerih stoji investicija (med drugim cena in količina premoga). Ti podatki so bili bistveni za celotno naložbo, njihovo resnično vrednost pa je bilo možno ugotoviti s pomočjo neodvisnih strokovnjakov.

Prav tako je ta vlada uvrstila Teš 6 v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 s ceno 602 milijona evrov in z javno-zasebnim partnerstvom, ki pa po ugotovitvah komisije nikoli ni bilo resno mišljeno, vsaj s strani Teša. Resolucija sicer ni predstavljala nobenega zakonska akta, kar je kasneje potrdilo ustavno sodišče, a je vsaj neformalno Tešu nudila zakonske podlage za investicijo.

Pomembnejša odločitev te vlade je tudi sprejemanje zakona o javnem naročanju in uredbi, ki je uvrstila Teš med državna podjetja, ki niso zavezanci za javna naročila. V drugi Janševi vladi je sicer to popravil takratni finančni minister Janez Šušteršič.

Politično odgovornost po oceni komisije nosijo tudi poslanci in poslanske skupine, ki maja 2009 niso prisluhnili opozorilom, ampak so agresivno podpirali tako investicijo in napadali tiste, ki so na probleme opozarjali. Med njimi so po navedbah komisije poslanske skupine SD, LDS in Zares.

Politično odgovornost nosita tudi takratna poslanca Bojan Kontič in Srečko Meh, ki sta »s poslanskimi vprašanji in vlaganjem predloga zakona o državnem poroštvu pritiskala na DZ in vlade, da čim prej in brez strokovnega premisleka podprejo tako investicijo«.

Odgovornost tudi na prvaku SDS

Politično odgovornost nosi tudi Janševa vlada iz leta 2012, ker se ni pred podporo zakona o poroštvu prepričala o resničnosti in izvedljivosti zavez, ki so jih v zameno za potrditev državnega poroštva za 440-milijonsko posojilo Evropske investicijske banke dali Teš, HSE in Premogovnik Velenje.

Ključni zavezi, ki jih je februarja 2012 določila Janševa vlada, sta bili, da cena projekta ne bo presegla 1,3 milijarde evrov in da cena premoga ne bo presegla 2,25 evra za gigajoul (GJ). Vrednost projekta se je povzpela na 1,4 milijarde evrov, cena premoga pa se po ugotovitvah komisije približuje trem evrom za GJ.

Eden od dveh predlagateljev za dopolnjen sklep glede naznanitve kaznivih dejanj poslanec SMC Saša Tabaković je po seji za STA ocenil, da se je danes s sprejemom končnega poročila in dopolnili na sklepe v resnici končala desetletna politična agonija glede investicije v Teš 6.

»Politična odgovornost je znana, prav tako so znane naznanitve sumov kaznivih dejanj. DZ in preiskovalna komisija sta svoje delo opravila več kot korektno, sedaj je na organih pregona, da zadeve raziščejo naprej,« je dodal Tabaković.

Poslanci so danes podprli tudi ugotovitve in dopolnila k poročilu zdravstvene preiskovalne komisije. Tabaković je zavrnil, da bi prišlo do kakršnihkoli kupčkanj pri podpori ugotovitvam ene ali druge komisije. Po njegovem mnenju morajo imeti poslanci ne glede na politično opredeljenost higieničen odnos do preiskovalnih komisij, saj da gre za preveč resne stvari, da bi se pogovarjali o političnem kupčkanju.