Vpleteni redko prijavijo korupcijo

Ljubljana – Skoraj vsak dan slišan izraz korupcija se je pri nas uveljavil v zadnjih letih, čeprav je pojav, ki izvira iz latinske besede corruptus, kar pomeni pokvarjen, znan že, odkar so posamezniki za hitrejše, ugodnejše in sporno reševanje uradnih zahtev uporabili nedovoljene korake. Podkupovanje in nedovoljeno nagrajevanje pa sta dejanji, ki podirata družbeni sistem.

Preiskovanje korupcijskih kaznivih dejanj je specifično, poudarja Dušan Florjančič, vodja sektorja za gospodarsko kriminaliteto na upravi kriminalistične policije, saj je pretekla dejanja težko dokazovati, po drugi strani pa nihče od vpletenih nima interesa sodelovati z organi pregona, saj sta po zakonu izenačena tisti, ki nezakonito korist sprejema, in tisti, ki jo daje.

Sogovornik še pravi, da je družba na pojav korupcije vse bolj občutljiva, kar je glede na krizo in sumljivo bogatenje peščice posameznikov razumljivo, a opozarja, da ni naloga policija, da deluje na področju preventive in integritete. S tem se ukvarjajo druge službe.

Napovedane spremembe kazenskega zakonika pri korupciji na vaše delo ne vplivajo, saj prinašajo le strožje sankcije. Pa si mogoče želite še kakšne spremembe?

Kar zadeva omenjene spremembe, gre predvsem za uskladitev kazni z drugimi področji kaznivih dejanj, predvsem gospodarskega kriminala, in s področjem javnih pooblastil. Po naši oceni je načelno sankcioniranje korupcije v zakonodaji dobro urejeno. Problem je le pri inkriminiranju pasivne in aktivne korupcije. Tisti, ki daje, je enako obravnavan kot tisti, ki sprejema. To pomeni, da je posledično manj prijav. Res je, da se v nadaljnjem kazenskem postopku nekoga lahko prepozna za skesanca oziroma se mu kazen opusti, v predkazenskem postopku pa mora policija tako osebo obravnavati kot storilca.

Prav korupcija je področje, na katerem sta oba oziroma so vsi vpleteni po zakonu enako krivi. Zato se redko zgodi, da kdo »začivka«. To vam preiskave verjetno otežuje?

Zelo redko se zgodi, da bi kdo od vpletenih samoiniciativno naznanil tako kaznivo dejanje. Zgodi se, recimo, da zaradi nezakonitih poslov sledijo še grožnje ali izsiljevanja. Ali če nekdo ne upošteva dogovorjenega, vendar je, kot rečeno, nenehno prisotno zavedanje, da sta oba vpletena enako kriva in da, razumljivo, nobenemu ni v interesu, da bi primer prijavil in sodeloval s policijo.

Kot verjetno ni mogoče pričakovati, da bo kupec prepovedane droge naznanil policiji preprodajalca?

Točno tako. Postopki policije morajo biti prilagojeni temu in so specifični, prav zaradi zaprtosti kroga storilcev takih kaznivih dejanj.

Korupcija je zelo širok pojem. Kje je tista, ko se konča morala in se začne kaznivo dejanje?

V praksi dojemamo dve vrsti korupcijske problematike. Korupcijo v širšem smislu obravnavajo Komisija za preprečevanje korupcije in različne nevladne organizacije. V tem primeru gre za različna korupcijska ravnanja, ki v kazenskem zakoniku niso prepovedana, morda gre tudi za moralna korupcijska kršenja. O tem se je v javnosti veliko govorilo. Policija pa se ukvarja s korupcijo v ožjem smislu, ki vključuje osem kaznivih dejanj, in sicer nedovoljeno sprejemanje daril, nedovoljeno dajanje daril, jemanje podkupnine, dajanje podkupnine, sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje, dajanje koristi za nezakonito posredovanje, kršitev proste odločitve volivcev in sprejemanje podkupnine pri volitvah. Elementi teh kaznivih dejanj so merilo, kdaj lahko ukrepamo. Treba je poudariti, da je meja med korupcijskim in gospodarskim kaznivim dejanjem zelo zabrisana. Zato obravnavamo tudi gospodarska kazniva dejanja z elementi korupcije. Preiskava se, recimo, začne zaradi suma korupcije, a zaradi specifike tega ne moremo dokazati, in se konča s kazensko ovadbo zaradi gospodarskega kriminala.

Katera področja so to?

Zloraba položaja ali pravic in zloraba uradnega položaja. Korupcijski motiv je večkrat motiv tudi v gospodarskih kaznivih dejanjih. Prav zaradi te kompleksnosti se to prepleta.

To od preiskovalcev verjetno zahteva, da niso ozko usmerjeni le na eno področje?

Organizacija policije je zasnovana tako, da imamo skupine za preiskovanje korupcije. Organizacijsko spadajo na oddelke za gospodarsko kriminaliteto, zato so kriminalisti s tem področjem seznanjeni. Če so zadeve posebno zapletene, se kadri in znanja izmenjujejo znotraj enot, ustanovimo tudi posebne time preiskovalcev.

Že sama obljuba daril za nezakonito posredovanje je kaznivo dejanje. Vendar, ali nismo v zakonodajo to uvedli na podlagi priporočil mednarodnih organizacij?

Slovenija je priporočila postopno uvedla v svojo zakonodajo. Na področju korupcije je bilo veliko mednarodnih smernic, priporočil, od časa do časa se izvaja tudi mednarodno ocenjevanje sistema v Sloveniji. Dejstvo je, da se v bolj zapletenih zadevah vedno pojavi vprašanje, ali preiskava ne posega preveč na področje človekovih pravic, vendar je treba upoštevati, kakšno dobrino zakon varuje, kaj je pomembnejše. Ni pa Slovenija glede omenjenega elementa kaznivega dejanja nobena posebnost.

Kako bi na grobo razmejili preiskavo gospodarske kriminalitete in korupcije?

Gospodarska kriminaliteta se pogosto preiskuje za nazaj, pri korupciji pa je dejanja za nazaj zelo težko dokazati. Korupcijo je najlaže dokazati, če je še v teku, vendar brez proaktivnega delovanja preiskovalcev in uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov ni mogoče veliko doseči.

Omenili ste prikrite preiskovalne ukrepe. Vrhovno sodišče je v razveljavljeni sodbi za mariborskega župana ocenilo, da se v ponovljenem sojenju prestreženih telefonskih pogovorov ne bo smelo upoštevati, ker zloraba uradnega položaja ne spada med kazniva dejanja, za katera je mogoče uporabiti prikrite ukrepe. To je za preiskavo verjetno hud udarec?

Niti ne, treba pa je poudariti, da gre v tem primeru za majhen del zadeve, konkretno za eno korupcijsko kaznivo dejanje, ki ga je sodišče v kazenskem postopku iz sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje prekvalificiralo v zlorabo uradnega položaja, za katerega pa posledično ni mogoče uporabiti izsledkov prikritih ukrepov. Pomembno je, da v predkazenskem postopku izvedemo ukrepe ter strokovno in zakonito zberemo obvestila. Kot profesionalci pa se s presojo upravičenosti odločitev sodišča ne moremo ukvarjati.

Se korupcijska dejanja z leti kaj spreminjajo?

Pri korupciji je izrazito to, da se spreminjajo področja korupcijskih tveganj. V zadnjih letih je tega največ v bančništvu, zdravstvu, energetiki. Ni pa ga v zadnjem obdobju, recimo, pri gradnji avtocest.

Korupcijo je mogoče naznaniti tudi anonimno po spletu. Je do kakšne odmevnejše preiskave prišlo zaradi take prijave?

Najbolj znan je primer celjskega sodnika (Milka Škoberneta, op. p.). Anonimna prijava je bila poslana na več naslovov, odzvala se je le policija in izkazalo se je, da upravičeno. Res pa je, da je treba anonimne e-prijave že na začetku temeljito analizirati in oceniti.

Za izkoreninjenje korupcije so nujne spremembe v razmišljanju. Pa smo za to dovolj občutljivi? Marsikdo, ki taka dejanja obsoja, bi namreč za zavitek kave preskočil vrsto pri zdravniku.

Gotovo je družba v zadnjih letih vse bolj »alergična« na korupcijo, čeprav javnosti pogosto meša pojma gospodarska kriminaliteta in korupcija. O korupciji se zato včasih govori v preširokem smislu. Policija se s preventivno na tem področju primarno ne ukvarja. Ko govorimo o preventivi in integriteti, je to predvsem naloga Komisije za preprečevanje korupcije in drugih institucij, da se, tako kot ste omenil, spremeni miselnost ljudi, to je ključno. Nobena zakonsko določena preventiva ne more biti tako učinkovita, kot je lahko učinkovito delo na področju integritete.