Tiskane izdaje
Ljubljana - Po razpravi s koalicijskimi partnerji čaka ministrico za delo Anjo Kopač Mrak najbrž zelo naporno usklajevanje še s socialnimi partnerji glede njenega predloga, naj se minimalna plača letos zviša za 4,7 odstotka.
Koalicija je menda nekoliko zbližala stališča glede ministričnega predloga za zvišanje minimalne plače, posebno besede predstavnikov SMC so bile včeraj manj ostre kot v zadnjih dneh, a Kopač Mrakovi, ki poudarja, da je njen predlog ekonomsko utemeljen, z argumenti ni uspelo prepričati ministrice za finance Mateje Vraničar Erman in ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška. Ni prav verjetno, da bo bistveno uspešnejša danes, ko bodo nasproti nje sedeli sindikalisti in predstavniki delodajalcev. Medtem ko sindikati menijo, da bi moral biti dvig višji, zaposlovalci svarijo, da bi za slabih 25 evrov neto večji dohodek za 33.000 delavcev, lahko celo zavrl investicije, okrepil uravnilovko in spodbudil rast prekarnih delovnih razmerij. Kopač Mrakova bo morala pred končno odločitvijo še enkrat na vlado, spomnila pa je, da je to vprašanje vedno, vsako leto, kamen spotike.
Ministrica za delo Anja Kopač Mrak. Foto: Jure Eržen/Delo
Tudi če vlada ne bi spremenila minimalne plače, se bo strošek dela marca zvišal za vsaj dva odstotka, v prihodnjih treh letih se bo zvišal za okoli desetino, korist od tega pa bo imela država. Zaradi določil pokojninske zakonodaje se namreč povečuje osnova za izračun prispevkov.
Minimalna plača zdaj formalno znaša 804,96 evra bruto, toda zaradi določil pokojninske zakonodaje je dobrih enajst evrov višja. Skoraj vsa razlika gre v državno blagajno. Marca se bo osnova za prispevke uskladila še z lansko povprečno plačo, zato bo minimalna bruto plača znašala okoli 821 evrov bruto. Če bi se prispevki obračunavali od določene minimalne plače bi država pobrala 321 evrov prispevkov in dohodnine, a zaradi višje prispevne stopnje bo od marca pobrala 25 evrov več.
Delavcu drobtinice
Višja prispevna stopnja velja že od leta 2014, a jo bodo delodajalci zdaj vse bolj občutili. Omenili smo že, da se bo zgolj letos strošek dela pri minimalni plači zvišal za okoli dva odstotka. Toda v tem dvigu se bodo prispevki in dohodnina skupaj zvišali za več kot pet odstotkov, to je za okoli 18 evrov. Neto izplačilo zaposlenemu se bo zvišalo z manj kot dva evra, to je 0,3 odstotka več. Razlika nastane samo zaradi nekoliko nižje akontacije dohodnine, ker zvišanje prispevkov zmanjšuje osnovo za izračun akontacije dohodnine.
Izračun postane še bolj drastičen, če pogledamo projekcije. Ne glede na zvišanje minimalne plače bo država od te leta 2021 po naših izračunih od minimalne plače pobrala četrtino več davkov, kot jih je od zadnje lanske minimalne plače. Pri izračunu smo upoštevali triodstotno letno rast povprečne plače. Če bo dohodninska lestvica ostala nespremenjena, se bo delavčev neto dohodek zvišal za odstotek.
Zpiz-2 povzročil
Zakaj tako? Leta 2012 sprejeta pokojninska zakonodaja predvideva (Zpiz-2), da je najnižja osnova za izračun prispevkov 60 odstotkov povprečne plače v Sloveniji. Pri tem je v zakonu predvideno prehodno obdobje. Leta 2014 se je tako najnižja osnova za izračun prispevkov zvišala na 52 odstotkov povprečne plače. Zdaj je nastopilo zadnje obdobje prilagajanja, ko se bo vsako leto najnižja osnova za izračun zvišala za dve odstotni točki. Tako se je najnižja osnova za izračun prispevkov letos zvišala na 54 odstotkov povprečne plače in leta 2021 bo dosegla ciljnih 60 odstotkov povprečne plače. Seveda je treba upoštevati, da se zvišuje tudi povprečna plača. Še več, ker okoli desetina zaposlenih v gospodarstvu prejema minimalno plač, ima vezava prispevkov na povprečno plačo tudi povratni vpliv na višanje povprečne plače, ki je potem osnova v prihodnjem obdobju.
Delodajalce bo bolela glava
Vse to pomeni, da bo minimalna plača postala vse bolj obremenjena. Minimalna plača zdaj še znaša 804,96 evra, in če bi bila to tudi osnova za izračun prispevkov, bi davčno breme, torej prispevki zaposlenega, dohodnina in prispevki delodajalca, znašalo 34 odstotkov stroška dela. Zdaj je davčno breme dobri dve odstotni točki večje, ker se prispevki plačujejo od 54 odstotkov predlanske povprečne plače. Od marca (torej s februarsko plačo) se bodo prispevki pri minimalni plači obračunavali od 54 odstotkov lanske povprečne plače, kar pomeni, da se bo osnova zvišala za okoli tri odstotne točke.
Prispevki pri minimalni plači se bodo od leta 2021 obračunavali od 60 odstotkov povprečne plače v Sloveniji, kar po naših izračunih pomeni, da se bo davčno breme približalo 40 odstotkom stroška dela. Povedano jasneje, delavcu bo pripadlo okoli 622 evrov izplačila, država pa bo pobrala okoli 410 evrov. Še lani je, denimo, od minimalne plače pobrala 328 evrov davkov in prispevkov.
