Tiskane izdaje
Ljubljana – Poslancem je s šestimi leti zamude letos le uspelo zagotoviti istospolnim partnerjem enake pravice do dedovanja. A hkrati so zamudili skrajni rok za izvršitev dveh novih delikatnih sodb ustavnega sodišča o pravicah ljudi.
Avbelj: Le izjemoma lahko ...
Večina ustavnih sodnikov je konec leta 2014 pritrdila staršem, katerih otroci se šolajo na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja in Zavodu svetega Stanislava, da ni razlogov, da bi obvezni program te šole država manj financirala kot druge, zaradi česar morajo starši šolanje doplačevati. Sodba je sprožila burne odzive politikov, Matjaž Han (SD) je s skupino poslancev sprožil celo postopek za spremembo ustave. SDS pa je večkrat predlagala, da bi storili, kar so zahtevali sodniki, torej izenačili financiranje, a je večina poslancev to serijsko zavračala.
»Razlogov za neuresničevanje odločb ustavnega sodišča je lahko več. Izjemoma, če druga veja oblasti ponudi prepričljivo utemeljitev in si celo prizadeva za spremembo ustave, je neuresničitev lahko utemeljena. Toda to je izjema, ki potrjuje načelo, da so odločbe ustavnega sodišča obvezne in jih je treba spoštovati,« je ocenil profesor evropske pravne fakultete Matej Avbelj in dodal, da »kadar vlada ali državni zbor tega ne storita, tako da zadevo preprosto ignorirata ali s praznimi besedami odlašata uresničitev odločbe, gre za protiustavno ravnanje, ki po ustavi lahko privede tudi do ustavne obtožbe«. Avbelj opozarja, da je spoštovanje ustave vrhovnih državnih institucij temelj delovanja pravne države. Če ga ni, se začne »pravna država podirati kot hišica iz kart«, je opozoril. Dodal je še: »Vse bolj se zdi, da se je slovenska že podrla.«
Ko poslanci nikakor nočejo
»Ni veliko neizvršenih odločb, a ne smemo tega pojava prezreti ali celo upravičevati, zlasti če je neizvršitev posamezne odločbe pogojena politično ali ideološko. Takšno ravnanje je nesprejemljivo in kaže na zanikanje ustavnih načel pravne države,« je v svojem zadnjem poročilu o delu ustavnega sodišča nekoliko bolj blago položaj ocenil predsednik Miroslav Mozetič.
O vzrokih za neuresničevanje sodb je predsednik državnega zbora Milan Brglez povedal, da bi jih lahko iskali na obeh straneh, torej na politični in ideološki, prav tako pa tudi v preteku časa od posamezne odločitve in siceršnjimi družbeno-političnimi spremembami. »Tudi ustavno sodišče naj bi sprejemalo nepolitične in neideološke odločitve, a se vedno najde kdo, ki jim očita eno ali drugo. Gotovo nič od naštetega ne govori v prid razumevanju in krepitvi pravne države,« je opozoril.
Ob sodbi, da bi večina volišč morala biti dostopna invalidom, posebne razdeljenosti poslancev ni. Pred mesecem je vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer razpravo o volilni zakonodaji, s katero bi diskriminacijo invalidov na volitvah le lahko odpravili, vrnila v jesenske načrte razprav državnega zbora. Podobno je premier Miro Cerar že pred tem napovedal, da bo vlada pripravila predlog drugačnega financiranja osnovnih šol in spoštovala sodbo ustavnega sodišča.
Doslej je bila rekordno dolgo neuresničena sodba o neustavnosti občine Koper iz leta 1998. Z ustanovitvijo občine Ankaran pred dvema letoma je bila neustavnost odpravljena le delno, pa še za to so poskrbeli ustavni sodniki, ki so občino preprosto ustanovili, ko državni zbor tega nikakor ni hotel. Podobno so že leta 2009 ustavni sodniki začasno uredili pravice do dedovanja istospolnih partnerjev, ki so jih poslanci končno uredili letos z zakonom, ki ga je pripravil Jani Möderndorfer (SMC).
