Alkohol še naprej iniciacijska droga za vstop v mokro kulturo

Ljubljana – Uradne razprave o uživanju alkohola in razširjenosti tega pojava so običajno naravnane pesimistično in v teh tonih izzveneva tudi dvodnevna nacionalna konferenca o alkoholni politiki, ki poteka v Ljubljani. Šokanten je denimo podatek, da vsak dvajseti prebivalec Slovenije umre neposredno zaradi ciroze jeter.

Razlike v regijah so seveda velike. Največ ciroze je v Posavju, veliko pa tudi na Dolenjskem in Štajerskem, medtem ko zahodna Slovenija ni tako ogrožena. Omenjene regije so tudi sicer na čelu lestvic umrljivosti in drugih bolezni, vzroke za to pa je mogoče iskati v družbenoekonomskih razmerah na teh območjih, kjer je, kot pravi direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ivan Eržen, lasten vinograd z zidanico prevladujoča oblika preživljanja prostega časa, in s tem opozarja na veliko dostopnost alkohola v državi.

Po podatkih NIJZ, organizatorja konference, imamo v Sloveniji ta hip 117.000 tveganih pivcev, torej takšnih, pri katerih se bodo z veliko verjetnostjo razvile škodljive posledice rednega pitja alkohola. Po ocenah iz leta 2011 nastane samo zaradi zdravljenja težav, ki so povezane z alkoholizmom, za 160 milijonov evrov stroškov, skupaj s posrednimi stroški (prometne nezgode, kriminal, družinsko nasilje) pa kar 242 milijonov. Ti stroški močno bremenijo državno blagajno, v katero se s strošarinami na alkohol (nad 15-odstotno stopnjo) nateče komaj kakšnih 100 milijonov evrov.

Neregistrirana poraba se izmika statistiki

Da je lahka dostopnost do alkohola v državi velik družbeni problem, kaže tudi podatek iz ankete, da je kar 85 odstotkov 15-letnikov, kljub prepovedi točenja mladoletnikom, že pilo alkoholne pijače, vsak tretji pa je bil tudi že vsaj dvakrat opit. Še večji problem je verjetno, da je alkohol lahko dostopen v družinskem okolju. Celo več: če drži mimogrede izrečen podatek predstavnice javne agencije za varnost prometa, da dobijo naši otroci svojo prvo izkušnjo z alkoholom že z 9,8 leta, je očitno, da je alkohol še naprej iniciacijska droga za vstop v našo tako imenovano mokro kulturo. Z drugimi besedami, kot pravi Eržen, je alkohol »družbeno sprejemljiva droga, do katere vlada prevelika toleranca, posledice tvegane in škodljive rabe pa ne bremenijo samo posameznika, ampak celotno družbo. Tega se ne zavedamo dovolj in o tem premalo govorimo«.

Čeprav smo glede kulturne navezanosti na alkohol povsem primerljivi z ostalimi Evropejci, ki popijejo dvakrat več alkohola kot v drugih delih sveta, smo Slovenci po skupni porabi čistega alkohola 13 litrov na prebivalca kar na petem mestu med državami EU. Pri tem ne gre zanemariti neregistirane porabe, ki bi lahko, če špekuliramo z že omenjeno domačo pridelavo, postavila Slovence v sam vrh porabnikov. Hkrati pa v alkoholni politiki capljamo za Evropo, ki je kot prva v svetu sprejela akcijski načrt za odpravljanje posledic alkoholizma do leta 2020.

Predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije, soorganizatorice konference Lars Møller je povedal, da raba alkohola v evropski regiji sicer počasi upada, čeprav mladi ne sledijo temu splošnemu trendu. Pozitivno je veliko število učinkovitih politik, ki zmanjšujejo skupno rabo alkohola in so usmerjene k ogroženim skupinam. Te politike nagovarjajo splošno populacijo, v obliki davkov na alkoholne pijače, dostopnosti alkohola in oglaševanja alkoholnih izdelkov. Na voljo pa so tudi učinkovite politike, ki so usmerjene k skupinam z visoko porabo alkohola od različnih intervencij do zdravljenje. Globalni cilj SZO je zmanjšanje škodljive uporabe alkohola za desetino do leta 2025.

Preventive (še) ni

Svetovna zdravstvena organizacija kot dokazano najbolj učinkovite ukrepe predlaga: preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, omejevanje dostopnosti (na primer uvedba licenc za prodajo alkohola, omejen čas in dnevi prodaje, določena spodnja starostna meja za prodajo in pitje), zmanjšanje cenovne dostopnosti alkohola (denimo zvišanje minimalnih davčnih stopenj, določitev minimalne cene alkohola, prepoved akcijskih in promocijskih cen, dodatna obdavčitev za mešane gazirane alkoholne pijače), omejevanje tržnega komuniciranja alkoholnih pijač, povečevanje odgovornosti strežnega osebja, zgodnja prepoznava in obravnava tveganih pivcev.

Da je v preventivnem delovanju pravzaprav največ možnosti za ukrepanje, je prepričan tudi Phillipe Roux, predstavnik direktorata za zdravje pri evropski komisiji. V neformalnem pogovoru nas je opozoril, da je v okviru EU za zdravstveno preventivo namenjeno komaj tri odstotke sredstev in 97 za neposredno zdravljenje in da enako razmerje velja tudi pri alkoholni politiki. Samo kakšen odstotek več na strani preventive bi multipliciral blagodejne učinke na splošno zdravje, tako kot se je zgodilo pri akciji omejevanja uporabe kuhinjske soli, ki je v nekaj letih pripomogla k večodstotnemu zmanjšanju števila srčnih kapi.

Naša alkoholna politika zaostaja za priporočili SZO tako pri preventivi, saj zanjo ne namenjamo niti odstotka, kot pri omogočanju dostopnosti alkohola, kulturno pogojeni razširjenosti tega pojava, licenciranju za proizvodnjo in prodajo, premalo reguliranem tržnem komuniciranju in tudi cenovni dostopnosti, je na kratko sklenila Vesna Kerstin Petrič z NIJZ.

Rahli pozitivni trendi

Nekaj pozitivnih trendov je kljub temu opaznih. Od leta 2000 tako narašča število abstinentov in upada odstotek čezmernih pivcev, medtem ko ostaja delež zmernih pivcev razmeroma stabilen.

Dobre rezultate dajejo tudi preventivne akcije za zmanjšanje alkohola v cestnem prometu – 650 oseb je bilo poslanih na zdravljenje odvisnosti. Ničelno stopnjo tolerance do alkohola v prometu bi sicer podprlo kar 72 odstotkov od 1500 anketirancev.