Aprila nižje plače kardinalov in drugih zaposlenih
Plače kardinalov nižje za desetino, voditeljev in tajnikov dikasterijev za osem, duhovnikov ter redovnikov in redovnic pri Svetem sedežu pa za tri odstotke.
Odpri galerijo
Epidemije je prizadela tudi finance Svetega sedeža. FOTO: Dylan Martinez/Reuters
Papež Frančišek je danes objavil odločitev o znižanju plač kardinalom in drugim zaposlenim v Vatikanu. Gre za ukrep v okviru prizadevanj za krepitev financ Svetega sedeža, ki jih je prizadela tudi pandemija novega koronavirusa.
V apostolskem pismu Motu proprio je papež odločil, da se bodo s 1. aprilom proporcionalno za nedoločen čas znižale plače kardinalom za deset odstotkov, voditeljem in tajnikom dikasterijev za osem odstotkov, vsem duhovnikom ter redovnikom in redovnicam, ki so v službi Svetega sedeža, pa za tri odstotke. Za vse zaposlene pa bo blokiran starostni dodatek do leta 2023, razen za zaposlene laike do tretjega plačnega razreda, poroča vatikanski spletni portal Vatican News.
Papež je poudaril, da je zaradi vzdržne ekonomske prihodnosti moral sprejeti ukrepe glede plač, ki zadevajo predvsem klerike, redovnike ter vodstvo. Kot navaja Vatican News, je papeževe ukrepe spodbudil primanjkljaj, ki je že nekaj let prisoten pri upravljanju gospodarstva Svetega sedeža, še posebej pa zaradi razmer, ki so nastale zaradi pandemije, ki je negativno vplivala na vse sklade Svetega sedeža in vatikanske države. Namen ukrepa je, da skupaj z drugimi ukrepi omogočijo ekonomsko vzdržnost za poslanstvo osrednjih organizmov Cerkve.
Francoska tiskovna agencija AFP navaja, da so informacije o plačah rimske kurije redke. Italijanski dnevnik Il Messaggero je leta 2014 poročal, da so škofi mesečno prejemali po 5000 evrov plače.
Februarja letos je papež dejal, da Sveti sedež letos pričakuje skoraj 50 milijonov evrov izgube. Donacije vernikov v dobrodelne namene so upadle, medtem ko se je za 30 milijonov evrov dohodkov, ki jih rimska kurija običajno vsako leto dobi od vatikanskih muzejev, zmanjšalo za polovico.
Znižanje plač ne bo veljalo za tiste, ki bodo lahko dokazali, da ne bodo mogli poravnati stroškov zdravljenja ali potreb svojcev, je v pismu zapisal papež.
Odkar papež Frančišek od leta 2013 vodi Rimskokatoliško cerkev, poskuša urediti finance Svetega sedeža, tudi s krepitvijo njihove preglednosti. Po vrsti škandalov vatikanske banke in obtožb o slabem upravljanju je ustanovil novo finančno ministrstvo, pripeljal zunanjega revizorja in okrepil agencijo za nadzor financ. Po nazadnje objavljenih podatkih je Vatikan leta 2019 imel 11 milijonov evrov primanjkljaja.
V apostolskem pismu Motu proprio je papež odločil, da se bodo s 1. aprilom proporcionalno za nedoločen čas znižale plače kardinalom za deset odstotkov, voditeljem in tajnikom dikasterijev za osem odstotkov, vsem duhovnikom ter redovnikom in redovnicam, ki so v službi Svetega sedeža, pa za tri odstotke. Za vse zaposlene pa bo blokiran starostni dodatek do leta 2023, razen za zaposlene laike do tretjega plačnega razreda, poroča vatikanski spletni portal Vatican News.
Papež je poudaril, da je zaradi vzdržne ekonomske prihodnosti moral sprejeti ukrepe glede plač, ki zadevajo predvsem klerike, redovnike ter vodstvo. Kot navaja Vatican News, je papeževe ukrepe spodbudil primanjkljaj, ki je že nekaj let prisoten pri upravljanju gospodarstva Svetega sedeža, še posebej pa zaradi razmer, ki so nastale zaradi pandemije, ki je negativno vplivala na vse sklade Svetega sedeža in vatikanske države. Namen ukrepa je, da skupaj z drugimi ukrepi omogočijo ekonomsko vzdržnost za poslanstvo osrednjih organizmov Cerkve.
Plače so ena redkih informacij
Francoska tiskovna agencija AFP navaja, da so informacije o plačah rimske kurije redke. Italijanski dnevnik Il Messaggero je leta 2014 poročal, da so škofi mesečno prejemali po 5000 evrov plače.
Februarja letos je papež dejal, da Sveti sedež letos pričakuje skoraj 50 milijonov evrov izgube. Donacije vernikov v dobrodelne namene so upadle, medtem ko se je za 30 milijonov evrov dohodkov, ki jih rimska kurija običajno vsako leto dobi od vatikanskih muzejev, zmanjšalo za polovico.
Znižanje plač ne bo veljalo za tiste, ki bodo lahko dokazali, da ne bodo mogli poravnati stroškov zdravljenja ali potreb svojcev, je v pismu zapisal papež.
Odkar papež Frančišek od leta 2013 vodi Rimskokatoliško cerkev, poskuša urediti finance Svetega sedeža, tudi s krepitvijo njihove preglednosti. Po vrsti škandalov vatikanske banke in obtožb o slabem upravljanju je ustanovil novo finančno ministrstvo, pripeljal zunanjega revizorja in okrepil agencijo za nadzor financ. Po nazadnje objavljenih podatkih je Vatikan leta 2019 imel 11 milijonov evrov primanjkljaja.
