SZS je v sklopu gradnje biatlonskega centra namesto meter globokega bazena za vodo za zasneževanje s prostornino 1.400 kubičnih metrov, kakršen je bil predviden v gradbenem dovoljenju, zgradila tri metre globok bazen s prostornino okoli 5.500 kubičnih metrov.
Čeprva si SZS že več let prizadeva za legalizacijo bazena, saj za zasnežitev biatlonskega stadiona potrebujejo najmanj toliko vode, kolikor jo lahko v njem shranijo zdaj, pri tem niso bili uspešni. Poleg tega SZS za vratom visi odločba gradbene inšpekcije, ki od leta 2014 zahteva uskladitev velikosti z gradbenim dovoljenjem in je zvezi zaradi tega septembra 2014 izrekla 40.000 evrov kazni. Čeprav so na SZS pridobili gradbeno dovoljenje za zmanjšanje akumulacije, kljub jasnim določbam zakona o TNP vztrajajo pri legalizaciji prevelikega bazena.
Tudi zbiralnik
Lani vložena zahteva SZS za izdajo gradbenega dovoljenja za prevelik bazen je le dokaz več, da gre za zavlačevanje, saj je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja odložena izvršba odločbe gradbene inšpekcije, opozarja vodja nevladne okoljske organizacije Alpe Adria Green Vojko Bernard. Prepričan je, da je aktualna odločitev upravnega sodišča samo nova potrditev, da je bazen črna gradnja.
Brez naravovarstvenega soglasja za prevelik bazen zveza nima najpomembnejšega dokumenta, ki bi ga morala priložiti k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja. Postopek so vodili na upravni enoti (UE) Radovljica, kjer je načelnica Maja Antonič povedala, da so zavrnili vlogo SZS za izdajo gradbenega dovoljenja za prevelik bazen, vendar so na odločitev že prejeli pritožbo.
Na smučarski zvezi
V postopku za izbiro izvajalca je namreč evropska komisija ugotovila, da je SZS z razpisom kršila načela transparentnosti in enake obravnave. Zaradi napačnega sklepanja dodatnih aneksov z izvajalcem gradbenih del, podjetjem SGP Tehnik Škofja Loka, ki je gradilo biatlonski center, mora SZS po ugotovitvah urada za nadzor proračuna šolskemu ministrstvu vrniti dobrih 204.000 evrov. Tudi v tem primeru na SZS pravijo, da »postopki še tečejo«.